Franja

Zadetki iskanja

  • múčiti to torture; to torment; to rack; to inflict pain on, to martyr; to maltreat; (bolečina) to hurt, to ail; (v šoli) to bully, to intimidate; (dražiti z varljivimi upi) to tantalize; (nadlegovati, jeziti) to bother, to worry, to vex, to plague, to tease, to grieve, to harass

    skrbi jo mučijo she is tormented with worry
    muči ga protin he is a martyr to gout
    muči me misel na... I am uneasy (ali anxious) about...
    do smrti múčiti to martyr
    múčiti se (z delom) to labour, to slave, to toil, to moil, to toil and moil; to be at pains; to take pains, to make efforts, to strive hard, to struggle; to trouble oneself
    múčiti se navkreber, v hrib to toil up the hill
    múčiti se kot črna živina to drudge
    muči se na žive in mrtve he is working himself to death
  • mudíti (zavlačevati) to delay, to detain, to retard, to slow down

    mudíti se to tarry, to delay; (bivati) to stay, to dwell
    ne mudi se the matter is not urgent, there is no hurry
    mudi se mi I am in a hurry, I've no time to spare, I am pressed for time
    ne mudi se mi tako zelo I am not in that much of a hurry
    ne mudi se za to there's no hurry for it
    ne mudi se tako strašno there's no tearing hurry
    pri tem delu se rad mudim I like to take my time over this job
    kam se ti tako mudi? what's your rush?
    mudil seje dva meseca v Zagrebu he stayed for two months in Zagreb
    mudíti se pri čem to linger over something
  • mudíti (-ím)

    A) imperf. trattenere, importunare:
    ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

    B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. aver fretta, aver premura:
    mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
    impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

    2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
    imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

    3. soggiornare, essere, trovarsi:
    skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese
  • muh|a1 ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Fliege (prava Echte)
    domača/hišna muha Stuben-Fliege
    beluševa muha Spargelfliege
    bojevniška/ježasta muha Waffenfliege
    bolšja muha Flohfliege
    muha cece Tsetsefliege
    cvetna muha Blumenfliege
    čebelna muha die Bienenlaus
    čebulna muha Zwiebelfliege
    češnjeva muha Kirschfliege
    dolgonoga muha Langbeinfliege
    hlevska muha Stechfliege (navadna Gemeine Stechfliege, der Wadenstecher)
    kapusna muha Kohlfliege
    muha kožuharica Lausfliege (jelenja Hirsch-Lausfliege, konjska Pferde-Lausfliege, lastovičja Schwalben-Lausfliege, ovčja Schaf-Lausfliege)
    mala domača muha (pasjica) Kleine Stubenfliege, die Hundstagsfliege
    mesarska muha Fleischfliege (navadna Gemeine)
    muha midas Mydasfliege
    netopirjeva muha Fledermausfliege
    okrasna muha Schmuckfliege
    pecljeoka muha Stielaugenfliege
    pikajoča muha Stechfliege
    queenslandska muha Queensland-Fruchtfliege
    rastlinojeda muha Bohrfliege, Fruchtfliege
    sadna muha Mittelmeerfruchtfliege
    muha šiškarica Gallfliege (navadna Goldruten-Gallfliege)
    zlata muha Goldfliege
    španska muha (priščnjak) živalstvo, zoologija, medicina Spanische Fliege, der Pflasterkäfer
    |
    roj muh der Fliegenschwarm
    figurativno ne biti od muh nicht zu verachten sein, nicht von Pappe sein
    okno z mrežo proti muham das Fliegenfenster
    na med se muhe love mit Speck fängt man Mäuse
    narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
    še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
    v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
    ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen
  • múha zoologija fly; figurativno (muhavost) caprice, whim, freak, fancy, vagary, crotchet, bee in one's bonnet

    cece múha tseste, tsetse fly
    domača múha common housefly
    konjska múha horsefly
    mesarska múha flesh fly, blowfly, bluebottle
    španska múha Spanish fly, cantharis, pl cantharides
    umetna múha (kot vaba) fly, (za ribolov) dry fly, hackle fly, hackle, grey-drake, ZDA tail fly
    múha na strelnem orožju sight, bead
    opikan od múh fly-bitten
    onesnažen od múh flyblown
    biti od múh (biti nič vreden) to be of no use, to be good for nothing, to be a dead loss
    na múho vzeti (figurativno) to take aim (kaj at something)
    iz múhe slona narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill, to make mountains out of molehills
    s kolom múhe pobijati (figurativno) to break a fly on the wheel
    čudne múhe mu rojijo po glavi he's got bats in the belfry
    lahkó bi bili slišali múho leteti (taka tišina je bila) you could have heard a pin drop
    ubiti dve múhi z enim udarcem to kill two birds with one stone
    v sili hudič múhe žre (figurativno) beggars can't be choosers, half a loaf is better than no bread
  • múha zoologija mouche ženski spol ; (muhavost) caprice moški spol , fantaisie ženski spol , lubie ženski spol ; (na puški) guidon moški spol , mire ženski spol

    konjska muha taon moški spol (des chevaux)
    mesarska muha mouche bleue (ali à viande)
    španska muha cantharide ženski spol, mouche d'Espagne
    na muho vzeti koga viser quelqu'un, avoir l'œil ouvert sur quelqu'un
    iz muhe delati slona faire d'une mouche un éléphant (ali d'un œuf un bœuf)
    ubiti, zadeti dve muhi na en mah faire d'une pierre deux coups, faire coup double
    v sili vrag muhe je faute de grives on mdnge des merles
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • múha zool mosca f ; (muhavost) capricho m

    muha na puški mira f
    mesarska muha moscarda f, mosca f de la carne
    španska muha cantárida f
    iz muhe delati slona hacer de una pulga un camello
    otepati se muh sacudir las moscas
    niti muhi ne storiti nič žalega no matar una mosca
    v sili vrag muhe jé a falta de pan buenas son las tortas
    ubiti dve muhi z enim udarcem matar dos pájaros de un tiro (ali de una pedrada)
  • muk|a ženski spol (-e …) die Qual; pri delu ipd.: die Schinderei, die Plackerei; figurativno die Tortur
    muke množina Qualen množina
    peklenske muke Höllenqualen, die ewige Pein
    Tantalove muke Tantalusqualen
    ljubezenske muke die Liebesqual
    (napori) die Mühsal
    postati prava muka zur Qual werden
    povzročati muke Qualen bereiten
    v mukah qualvoll
    z muko qualvoll, (trudoma) mühsam
    z muko hoditi sich schleppen/herumschleppen, sich (irgendwohin) quälen
  • múka (-e) f

    1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
    lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
    zvijati se od muk contorcersi dal dolore
    prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
    vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
    hist. dati koga na muke mettere alla tortura
    mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

    2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
    od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
    napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
    dihati z muko respirare a fatica
    prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia
  • mumija samostalnik
    1. (mumificirano truplo) ▸ múmia
    odkriti mumijo ▸ múmiát felfedez
    egipčanska mumija ▸ egyiptomi múmia
    živalska mumija ▸ állatmúmia
    mumija faraona ▸ fáraó múmiája
    balzamiranje mumij ▸ múmia bebalzsamozása
    restavriranje mumije ▸ múmia restaurálása
    dobro ohranjena mumija ▸ jól megőrződött múmia
    mumija svečenika ▸ pap múmiája
    obdukcija mumije ▸ múmia boncolása
    hraniti mumijo ▸ múmiát megőriz
    Ledeniška mumija Ötzi, stara prek 5400 let, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. ▸ A több mint 5.400 éves Ötzi jégkori múmia a Dél-tiroli Régészeti Múzeumban látható.

    2. ponavadi v množini, sadjarstvo (posušen plod) ▸ múmia
    sadne mumije ▸ gyümölcsmúmia
    Okuženo listje in sadne mumije, ki so ostali na drevju, potrgamo in sežgemo. ▸ A fán maradt fertőzött leveleket és gyümölcsmúmiákat tépjük le és égessük el.

    3. izraža negativen odnos (o zastarelosti) ▸ múmia
    politična mumija ▸ politikai múmia
    V Peugeotovi paleti skuterjev je ta model že prava mumija, tako po letih kot po lastnostih. ▸ A Peugeot robogópalettáján ez a modell mind a korát, mind pedig a tulajdonságait tekintve már igazi múmiának számít.
    Samo da ne bo spet kaka univerzitetna mumija predavala. ▸ Csak nehogy megint valamilyen egyetemi múmia tartson előadást.
  • Murska Sobota stalna zveza
    (mesto v Prekmurju) ▸ Muraszombat [város a Muravidéken]
  • muzej moški spol (-a …) das Museum (domovinski Heimatmuseum, na prostem Freilichtmuseum, mestni Stadtmuseum, deželni Landesmuseum, narodni Nationalmuseum, poštni Postmuseum)
    prirodoslovni muzej naturkundliches Museum
    muzej voščenih lutk das Wachsfigurenkabinett
    (primeren) za v muzej museumsreif (tudi figurativno)
    vodnik po muzeju der Museumsführer
    … muzeja Museums-
  • muzej samostalnik
    1. (kulturna ustanova) ▸ múzeum
    mestni muzej ▸ városi múzeum
    muzej umetnosti ▸ képzőművészeti múzeum
    direktor muzeja ▸ múzeumigazgató
    zbirka muzeja ▸ múzeum gyűjteménye
    kustos muzeja ▸ múzeum kurátora
    vstopnica za muzej ▸ múzeumbelépő, kontrastivno zanimivo múzeumi belépő
    ustanovitev muzeja ▸ múzeum alapítása
    odprtje muzeja ▸ múzeum megnyitása
    galerija muzeja ▸ múzeum galériája
    ogled muzeja ▸ múzeum megtekintése
    ogledati si muzej ▸ múzeumot megtekint
    obisk muzeja ▸ múzeumlátogatás
    obiskovalci muzeja ▸ múzeum látogatói, múzeumlátogatók
    razstava v muzeju ▸ kiállítás a múzeumban, tárlat a múzeumban
    prostori muzeja ▸ múzeum helyiségei
    muzej zgodovine ▸ történeti múzeum
    biti na ogled v muzeju ▸ múzeumban látható
    umetnine v muzeju ▸ műalkotások a múzeumban
    gradnja muzeja ▸ múzeum építése
    postaviti muzej ▸ múzeum felállítása
    vstop v muzej ▸ belépés a múzeumba
    sprehod po muzeju ▸ séta a múzeumban
    vdreti v muzej ▸ múzeumba betör
    park pred muzejem ▸ múzeum előtti park
    hoditi po muzeju ▸ múzeumba jár
    spremeniti v muzej ▸ múzeumot kialakít
    Rudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.
    preoblikovati v muzej ▸ múzeummá átalakít
    Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
    V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
    Povezane iztočnice: šolski muzej

    2. (zbirka) ▸ múzeum
    zasebni muzej ▸ magánmúzeum
    Skoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.
    mini muzej ▸ mini múzeum
    Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat.
    premestitev muzeja ▸ múzeum áthelyezése
    namestiti muzejkontrastivno zanimivo múzeum helyet kap, múzeum elhelyezése
    Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.
  • muzéj museo m

    biti za v muzej (fig) ser pieza de museo
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nabasati glagol
    1. (natrpati) ▸ megtöm, beletöm, telerak
    nabasati v nahrbtnik ▸ hátizsákba beletöm
    nabasati v kombikontrastivno zanimivo furgonba bezsúfol
    nabasati v avtobuskontrastivno zanimivo autóbuszba bezsúfol
    nabasati v žep ▸ zsebébe töm
    nabasati žep ▸ zsebet megtöm
    nabasati voziček ▸ bevásárlókocsit telerak
    nabasati kovček ▸ bőröndöt megtöm

    2. neformalno (naleteti) približek prevedkabelebotlik
    Vrsta neverjetno izpopolnjenih protez za tiste, ki so nabasali na mino in ostali živi.kontrastivno zanimivo Egy hihetetlenül tökéletesített protézis azok számára, akik aknára léptek és életben maradtak.
    Med kontrolo prometa je v nedeljo okrog štirih zjutraj na policiste nabasal voznik osebnega avta. ▸ Vasárnap reggel négykor közúti ellenőrzés közben egy személygépjármű-vezető „botlott bele” a rendőrökbe.
  • nabásati to stuff; to cram

    nabásati s perjem to stuff with feathers
    nabásati ljudi v avtobus to cram the bus with people
    nabásati učenca z datumi to cram a pupil with dates
    nabasani kot sardine (figurativno) packed like sardines
  • nabavljen pridevnik
    neformalno (kupljen) ▸ beszerzett
    nabavljeno orožje ▸ beszerzett fegyver
    nabavljen material ▸ beszerzett anyag
    nabavljena količina ▸ beszerzett mennyiség
    nabavljen v tujini ▸ külföldön beszerzett
    Spet je zatrdil, da so nabavljena vozila primerna. ▸ Ismét bizonygatta, hogy a beszerzett járművek megfelelőek.
  • nabavni samostalnik
    1. neformalno (referent za nabavo) ▸ beszerző
    Oče je bil nabavni za podjetje Iskra in me je pogosto peljal s sabo v Srbijo. ▸ Édesapám az Iskra vállalat beszerzője volt, és sokszor elvitt magával Szerbiába.

    2. neformalno (kdor nakupuje) ▸ beszerző
    Kljub šestčlanski družini nimajo težav z organizacijo v gospodinjstvu. "Barbara je šefica, jaz pa nabavni", se pohvali oče. ▸ A családunk ugyan hattagú, de nincsenek szervezési gondjaink a háztartásban. „Barbara a főnök, én pedig a beszerző” – dicsekedett el az apa.