premíkati to move, to displace; to shift; (železnica) to shunt
premíkati se to move
premíkati vlak na stranski tir to shunt a train to a siding
premíkati (menjati) kulise to shift the scenes
stvari so se začele premíkati (figurativno) things began to move
Zadetki iskanja
- premō -ere, pressī, pressum
I.
1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.
2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …
3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.
4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —
II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)
1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.
2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.
3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.
4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē
1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.
2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.
3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.
4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.
5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.
6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave. - premólkniti (-em) perf.
1. ammutolire, restar zitto
2. tacere:
zvonovi so premolknili le campane tacquero - premòr (-ôra) m
1. pausa, intervallo; posa; interruzione; break:
naredimo premor in popijmo kavo facciamo un break e prendiamo un caffè
2. intervallo, intermezzo:
po daljšem premoru so spet uprizorili opereto dopo un lungo intermezzo, l'operetta fu di nuovo messa in scena
3. sosta, posa, tregua:
delati brez premora lavorare senza un attimo di tregua - premožen pridevnik
(o materialnih dobrinah) ▸ tehetős, jómódú, vagyonospremožnejši sloji ▸ tehetős rétegekpremožni meščani ▸ tehetős polgárokpremožen poslovnež ▸ jómódú üzletemberpremožna družina ▸ vagyonos családpremožen trgovec ▸ vagyonos kereskedőpremožna soseska ▸ jómódú környékpremožnejši kmetje ▸ tehetős gazdákpremožen podjetnik ▸ jómódú vállalkozópremožni turisti ▸ tehetős turistákpremožni kupci ▸ jómódú vásárlóknajpremožnejši državljan ▸ kontrastivno zanimivo leggazdagabb állampolgárLe premožne družine so si lahko privoščile učitelja. ▸ Csak a tehetős családok engedhették meg maguknak a tanítót. - premréžiti (-im) perf.
1. attraversare, intersecare con una rete, formare a reticolo, retinare; disporsi a rete, a reticolo:
premrežiti dolino z jarki realizzare una rete di canali nella valle
premrežiti papir s črtami retinare la carta
koreninice so premrežile zemljo le radici hanno formato un reticolo nel terreno
2. munire di grata, di inferriata:
premrežiti okna munire di grata le finestre - premŕl rigid; stiff
roke so mi premŕle od mraza my hands are stiff (ali numb) with cold - prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn - prenéhati (-am) | prenehávati (-am) perf., imperf.
1. smettere, finire; chiudere, cessare:
prenehati kaditi smettere di fumare
podjetje je prenehalo obratovati la ditta ha cessato l'attività, ha chiuso
prenehati s trgovsko dejavnostjo ritirarsi dal commercio
2. calmarsi, cessare, smettere; spirare, scadere:
bolečine v želodcu so prenehale il mal di stomaco si è calmato, è cessato
mandat mu bo prenehal letos il suo mandato spira quest'anno
grmenje je prenehalo ha smesso di tuonare
pren. prenehati delo staccare
pren. prenehati s čim chiudere bottega
prenehati ljubiti koga disinnamorarsi di qcn. - prenes|ti [ê] (-em) prenašati
1. (nesti) tragen, (irgendwohin) bringen
2. (posredovati naprej) weiterleiten, weitervermitteln, übermitteln; odgovornost, pravice: übertragen, delegieren; denar na drug račun: transferieren, überweisen; avtomatska obdelava podatkov v drugo datoteko: umspeichern; dedne lastnosti na potomce: biologija übertragen (auf), (den Nachkommen) vererben
prenesti se übertragen werden, sich vererben
3. bolečine, težave, vročino: ertragen; vročino, težko hrano: vertragen; izgubo, udarce usode ipd.: verkraften
veliko prenesti hart im Nehmen sein
4.
ne prenesti človeka: (jemanden) nicht ausstehen können, nicht vertragen können
5.
prenesti … -fest sein
(alkohol trinkfest, kuhanje kochfest, zmrzal frostfest)
6.
to ne prenese odlaganja das leidet keinen Aufschub
to se še prenese das ist halb so schlimm
papir vse prenese Papier ist geduldig - preoblikováti (-ájem)
A) perf. trasformare, dare nuova forma, trasfigurare, travestire; modificare, trasmutare, rimodellare, rifondere:
ledeniki so preoblikovali pokrajino i ghiacciai rimodellarono il paesaggio
ljudska pesem je neke motive preoblikovala po svoje la poesia popolare ha dato nuova forma a determinati motivi
preoblikovati pločevino imbutire la lamiera
B) preoblikováti se (-újem se) perf. refl. trasformarsi, tramutarsi - preoráti to plough up (down, over); to turn over with a plough; (znova orati) to plough over again (ali once again)
do konca tedna bodo vse preorali by the end of the week they will have finished ploughing
avtomobili so preorali cesto the cars have ploughed up (ali churned up) the road
ladja je preorala morske valove the ship ploughed through the waves - preoráti (-órjem) | preorávati (-am) perf., imperf.
1. agr. arare; arare una seconda volta, riarare
2. ekst. solcare; rovinare:
skrbi so mu preorale obraz ha il viso segnato, solcato dalle preoccupazioni
tovornjaki so preorali cesto gli autocari hanno rovinato il fondo stradale - preostánek (-nka) m resto; avanzo, sopravanzo:
nekaj denarja je zapravil, preostanek pa dal na knjižico un po' di soldi li spese, il resto lo depositò sul libretto di risparmio
v Šempetru v Savinjski dolini so si ogledali zanimive preostanke iz rimskih časov a Šempeter in Val di Savinja visitarono alcuni interessanti resti di epoca romana - prepláviti inonder, noyer, submerger, déborder; envahir
preplaviti tržišče combler (ali encombrer) le marché
v plimi so skale preplavljene z vodo les rochers sont immergés à marée haute - prepláviti (-im) | preplávljati (-am) perf., imperf.
1. allagare, inondare, invadere (tudi pren.); coprire:
narasli potok je preplavil polja il torrente in piena inondò le campagne
mesto je preplavljeno s turisti la città è invasa dai turisti
trg so preplavili ceneni proizvodi il mercato è inondato da merce scadente
preplaviti mesto z letaki coprire la città di manifesti
2. pren. invadere, pervadere, prendere:
začutil je, da ga preplavlja utrujenost si sentì pervadere dalla stanchezza - prepovédati to forbid, to prohibit; to disallow; (uradno) to interdict; to suppress; to ban; to veto, to put a veto on; (svobodo govora itd.) to suppress, pogovorno to gag
prepovédati vsa zborovanja to ban all meetings
prepovedali so mi iti tja I was forbidden to go there
prepovédati vstop v hišo to forbid someone the house
prepovedujem ti iti vén I forbid you to go out
zdravnik mi prepoveduje (piti) vino the doctor forbids me (to drink) wine - prepréči1 (-préžem) | preprédati (-am) perf., imperf. ricoprire (a rete), percorrere, attraversare (in lungo e in largo); propagarsi:
prepreči s pajčevino ricoprire con una ragnatela
dolino so prepregli z daljnovodi la valle è attraversata da elettrodotti
nebo so prepregli oblaki il cielo si è coperto di nubi
vodne rastline so prepregle ribnik le piante acquatiche si sono propagate nel vivaio - prepréčiti to prevent (from); to hinder, to obviate (something); to obstruct, to bar; to thwart; to frustrate, to foil, to baffle
prepréčiti delo (v parlamentu) to obstruct
prepréčiti nesrečo to prevent an accident
prepréčiti naklepe komu to baffle someone's designs
preprečili so mi načrte, naklepe I was thwarted in my plans, designs
prepréčiti načrte sovražniku to thwart the enemy's plans
bolje je prepréčiti kot lečiti prevention is better than cure, a stitch in time saves nine - prepričati se povratni glagol
(preveriti) ▸ meggyőződik, megbizonyosodik, bizonyosságot szerezprepričati se o kakovosti ▸ minőségről meggyőződikprepričati se o pravilnosti ▸ helyességről meggyőződikprepričati se o nujnosti ▸ sürgősségről meggyőződikprepričati se o stanju ▸ helyzetről meggyőződikprepričati se v kvaliteto ▸ minőségről meggyőződikprepričati se v sposobnosti ▸ képességekről meggyőződikprepričati se v kakovost ▸ minőségről meggyőződik, színvonalról meggyőződikprepričati se pred nakupom ▸ vásárlás előtt meggyőződikprepričati se ob obisku ▸ látogatáskor meggyőződikprepričati se ob ogledu ▸ megtekintéskor meggyőződikprepričati se pri nakupu ▸ vásárlás során meggyőződikprepričati se med obiskom ▸ látogatás közben meggyőződikpovsem se prepričati ▸ maradéktalanul meggyőződikosebno se prepričati ▸ személyesen meggyőződiktemeljito se prepričati ▸ alaposan meggyőződikznova se prepričati ▸ ismételten meggyőződikprepričati se na lastne oči ▸ saját szemével meggyőződik, saját szemével megbizonyosodikprepričati se na lastni koži ▸ saját bőrén bizonyosságot szerezprepričati se na lastna ušesa ▸ saját fülével bizonyosságot szerezprepričati se iz prve roke ▸ első kézből meggyőződikKo kupujete dišavna olja, se prepričajte, ali so res primerna za vtiranje in niso namenjena le za odišavljanje prostorov. ▸ Illóolajok vásárlásakor győződjön meg róla, hogy valóban alkalmasak-e bedörzsölésre, vagy csak a helyiségek illatosítására szolgálnak.
Tisti, ki je na položaju, bi se moral povsem prepričati, preden podpiše kakšen dokument. ▸ A felelős helyzetben lévőknek feltétlenül bizonyosságot kell szerezniük, mielőtt bármilyen dokumentumot aláírnak.
Pri nakupu se vedno prepričajte o kakovosti rastline. ▸ Vásárláskor mindig győződjön meg a növény minőségéről.