Franja

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

napeljáti mener, conduire, faire venir, amener, installer

napeljati pogovor na amener (ali diriger, faire tomber) la conversation sur quelque chose
zvito kaj napeljati engager (ali amorcer, entamer) adroitement

napkin [nǽpkin] samostalnik
prtič, brisača
britanska angleščina plenica

sanitary napkin ženski (mesečni) vložek
to lay up in a napkin spraviti kaj, ne uporabljati

naplêsti to knit the quantity desired; to do the knitting (itd.); to get the knitting (itd.) done

naplêsti komu kaj to play a (dirty) trick on someone

napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
napol prazen semivuoto
govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
narediti kaj napol fare le cose a metà
biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napol barbarski semibarbaro
napol divji semiselvaggio
napol gnil (sadež) mezzo
napol nag seminudo
napol oblečen semivestito
napol plešast spellacchiato
napol pokrit semicoperto
napol resen semiserio
napol suh seccaticcio
napol svetel semilucido
napol ugasel semispento
napol zaprt semichiuso
napol zrel semiacerbo

napráviti (-im) | naprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare

2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare

B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

3. star. avviarsi; andare, correre dietro

naprosíti

naprositi koga za kaj demander quelque chose à quelqu'un, demander à quelqu'un de faire quelque chose, prier (ali requérir) quelqu'un de faire quelque chose, solliciter (quelqu'un de faire quelque chose)

naprosíti

naprositi koga za kaj pedir a/c a alg; solicitarle a alg a/c

naprtíti to burden (ali to saddle, to load) (komu kaj someone with something); to impose a burden (komu on someone), to impute something to someone; to charge someone with something

naprtíti komu neprijetno nalogo to charge someone with an unpleasant task
naprtíti tatvino nedolžnemu človeku pogovorno to pin a theft on an innocent person
naprtíti si kaj to saddle oneself with something
naprtíti si breme to take upon oneself a burden
naprtíti komu odgovornost to saddle someone with responsibility
naprtíti si odgovornost to saddle oneself with responsibility

napŕtiti charger quelqu'un de quelque chose, mettre quelque chose sur le dos (ali sur les bras) de quelqu'un, imposer quelque chose à quelqu'un; imputer quelque chose à quelqu'un

naprtiti si kaj se mettre quelque chose sur le dos, se charger de quelque chose

napŕtiti cargar; atribuir

naprtiti komu kaj imponer una carga a alg, fam echar a alg la carga encima
naprtiti krivdo komu imputar (ali cargar) la culpa a alg
naprtiti si kaj tomar sobre sí una carga
naprtiti si globo incurrir en una multa

naravnáti (-ám) | naravnávati (-am)

A) perf., imperf.

1. ordinare, mettere a posto; aggiustare; med. ridurre:
naravnati kravato aggiustare la cravatta
naravnati izpahnjeno nogo ridurre il piede slogato

2. regolare, registrare

3. puntare; indirizzare, rivolgere (tudi ekst.):
naravnati daljnogled na vrhove planin puntare il cannocchiale sulle cime dei monti
naravnati misli na kaj rivolgere il pensiero a, su
naravnati korak z drugim (korakom) regolare il passo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. naravnati fazni premik elektromotorja rifasare un motore elettrico
teh. naravnati na ničlo azzerare
naravnati na središčno os centrare
naravnati po horizontu orizzontare
rad. naravnati valovno dolžino sintonizzare
fot. naravnati zaslonko diaframmare

B) naravnáti se (-ám se) | naravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč. andare a, avviarsi verso:
naravnati se spat andare a letto

narávnost¹ straight; directly

narávnost kvišku straight up
narávnost naprej straight on, straight forward
narávnost (brez strahu) povedati svoje mnenje (figurativno) to give it (someone) straight from the shoulder
narávnost povedati to tell (someone) straight out
pojdite narávnost! go straight on!
narávnost vprašati koga to ask someone point-blank
povejmo narávnost (bolj odkrito)! let us put it in plain language!
povej mi narávnost, kaj misliš! tell me straight what you think!
povedal sem mu narávnost v obraz I told him straight out
narávnost po nosu me je udaril he hit me square on the nose

naredi|ti (-m) delati; narejati

1. machen; naknadno: nachmachen, nachholen
ne narediti nicht machen, (etwas) unterlassen

2. (dokončati) fertig machen, (etwas) beenden, fertig werden mit etwas; etwas verrichten; (uspeti narediti) schaffen (v tem času tega ne bom mogel narediti das schaffe ich in dieser Zeit nicht); (opraviti) leisten, machen

3. (napraviti, pripraviti) bereiten (kosilo/sir das Mittagessen/den Käse bereiten)

4. (izdelati) fertigen

5. šotor, bilanco: aufstellen

6. škodo, zmedo: anrichten; komu kaj hudega, krivico ipd.: (jemandem etwas) antun/zufügen
narediti krivico [unrecht] Unrecht tun
greh: begehen

7. (početi) machen, tun
kaj boš naredil? was wirst du jetzt machen/tun?
s čim anfangen (mit); geschehen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?)

8.
narediti za (postaviti za, imenovati za) machen zu, ernennen
narediti za uradnika verbeamten

9.
narediti v plenice/hlače: in … machen

10. kot funkcijski glagol:
narediti anketo rundfragen
narediti seznam auflisten
narediti film po (etwas) verfilmen
narediti generalno generalüberholen
narediti klik klicken
… ➞ → anketa, seznam, pridiga, samomor, predmet, vtis, usluga …
narediti bolj grobo/hrapavo/topo/trdo vergröbern/[aufrauhen] aufrauen/stumpfen/verhärten ➞ → grob, hrapav, dolg, kratek …
narediti na pol vsak pol: halbe-halbe machen, halbe und halbe machen
narediti izjemo eine Ausnahme von der Regel machen
narediti izpit eine Prüfung machen/bestehen
narediti kariero Karriere machen
narediti konec čemu: (etwas) beenden, (einer Sache) den Garaus machen, [Schluß] Schluss machen mit, čigavemu početju: (jemandem) das Handwerk legen
narediti kozolec einen Purzelbaum schlagen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen, čez kaj: ein Kreuz machen über
narediti luknjo ein Loch reißen (in)
narediti (močan) vtis einen (starken) Eindruck machen
narediti pavzo eine Pause einlegen
narediti piko einen/den Punkt setzen, pod kaj: den [Schlußpunkt] Schlusspunkt setzen
narediti prav gut daran tun, komu: es (jemandem) recht machen
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
narediti prvi korak den ersten Schritt tun/machen
narediti samomor Selbstmord begehen
narediti si ime sich einen Namen machen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
narediti tragedijo iz česa eine Tragödie machen (aus)
narediti uslugo (jemandem) einen Dienst erweisen
narediti vozel einen Knoten machen/binden/knüpfen
narediti zapisnik (etwas) protokollarisch niederlegen, ein Protokoll anfertigen, o: (etwas) zu Protokoll nehmen
|
figurativno obleka naredi človeka Kleider machen Leute
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
narediti veliko reč iz česa: eine Staatsaffäre machen (aus)
narediti dolg obraz das Gesicht verziehen
| ➞ → napraviti, storiti, delati

naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete

kaj naredíti? what is to be done?
ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
kaj naj človek naredi? what is one to do?
prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
površno, slabo naredíti to bungle
naredíti čemu konec to put an end to something
naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
to bi se dalo naredíti that could be done
naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry

naredíti faire, accomplir, exécuter , (izdelati) fabriquer, confectionner; arranger

tu se ne da nič narediti on ne peut rien y faire
kaj naj naredim? que dois-je faire?, que voulez-vous que je fasse?
narediti se bolnega faire semblant (ali feindre) d'être malade, faire le malade

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

naredíti hacer ; (izvesti) ejecutar ; (ustvariti) crear ; (izdelati) fabricar, elaborar ; (proizvesti) producir ; (povzročiti) causar, producir

narediti dolgove contraer deudas
narediti za direktorja koga hacer (ali nombrar) director a alg
narediti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
narediti luč encender la luz
narediti posteljo hacer la cama
narediti prostor hacer sitio
tu se ne da nič narediti aquí no se puede hacer nada
narediti sprehod dar un paseo
naredil se je bolnega se hizo el enfermo
kaj ti je naredil? ¿qué te ha hecho?
kaj naj naredim? ¿qué voy a hacer?

nāris -is, f (iz indoev. kor. *nas- nos(nica); prim. skr. nā́sā [nom. du.] nos, nāsikā [f. sg.] nosnica, nos, lat. nāsus = sl. nos = hr. nôs = lit. nósis = stvnem. nasa = nem. Nase, sl. nozdrv (iz indoev. *nasrā (fem. ali kolekt. obl. subst. adj. *nasro- nosen, nosu pripadajoč)) = hr. nȍzdrva = nem. Nüstern (pl.), lit. nasraĩ žrelo, usta)

1. nosníca, nozdrv; sg.: suco ab altera nare … infuso Plin.; pl.: patulis captavit naribus aures V., lucem naribus efflant equi V.

2. sinekdoha = nos; sg. (pesn.): Ap., panda loquenti naris erat O., acta retro naris medioque est fixa palato O., defluxere comae, cum quis et naris et aures O., inque cava nullus stet tibi nare pilus O., de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati, hohnjati, pl. nos kot vohalo (poseb. če nosnici obravnavamo kot dejavni, kot npr. pri vohanju ali pri vihanju nosu): Min., spiritum naribus ducere Varr., fasciculum ad narīs admovebis? Q., reticulumque ad narīs sibi admovebat … plenum rosae Ci., nares corrugare Q. nos vihati, pomrdniti, namrdniti se, ne sordida mappa corruget narīs H. da umazana brisača ne povzroči, da gost zaviha nos = da se umazana brisača gostu ne zagnusi, omnis copia narium H. obilica vsega, kar prija nosu, obilica blagodišečih cvetlic, naribus utilis Agre O. z občutljivim nosom, ostrega voha, inflatae narium cavernae Cael. = nosnice.

3. meton. nos kot telesni ud, s katerim se izraža bistroumna sodba, porog, gnev: Lucilius … emunctae naris H. ali emunctae naris senex Ph. „useknjenega“, „čednega“, „čistega“, torej tenkega, tenkočutnega, prefinjenega nosu = dober opazovalec, bistre sodbe, zelo razsoden, natančen in bister opazovalec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, naspr.: iuvenis naris obesae „debelega“, torej nič kaj tenkega nosu = brez bistroumja, prav nič bistroumen; acutae nares H. tanek nos, naribus uti H. ali nimis uncis naribus indulgere Pers. (po)rogati se (komu), naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet Q.; nos za izražanje jeze: diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli edepol Afr. ap. Non., eduxi animam in primoribus naribus Luc. ap. Non. (po nekaterih izdajah in primoribus partibus naris).

4. metaf. odprtina, ustje prekopa, jarka: canalis ducatur habens nares ad locum patentem Vitr., nares fossae Vop.

naróbe wrong; wrongly; in a wrong manner; the wrong side out (ali up); turned upside down; topsyturvy; inverted; head over heels

vse je naróbe all is wrong, all is in confusion, there is a great confusion everywhere
nekaj je naróbe there is something amiss
vse gre naróbe all goes wrong
vse je naróbe v hiši everything is upside down in the house
kaj je naróbe s teboj? what is wrong with you?
naróbe se lotiti česa (figurativno) to put the cart before the horse
to je naróbe svet it is the world turned upside down
naróbe si je nadel klobuk he has put his hat on the wrong way
narediti vse naróbe to do everything the wrong way round
šli smo po isti poti kot vi, toda naróbe (v obratni smeri) we took the same road as you, but the other way round
pri meni (v mojem primeru) je stvar naróbe (obratna) in my case the boot is on the other foot; with me it's the other way round
nima Ivan Marije na vrvici, ravno naróbe je John doesn't dominate Mary, the boot is on the other foot (ali the reverse is the case)