Franja

bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○

1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.

biánko (bianco) en blanco; al descubierto

bianko ček cheque m en blanco
bianko kredit crédito m abierto (ali en blanco)
bianko menica letra f de cambio en blanco
bianko pooblastilo firma f en blanco; carta f (blanca); pleno poder m (tudi fig)
bianko akcept aceptacíón f al descubíerto
podpisati in bianko firmar en blanco

bias² [báiəs] samostalnik
nagnjenost, poševnost (in favour of, towards)
pristranost (against)
predsodek

to cut on the bias poševno odrezati, (pri)krojiti
on the bias diagonalno
without (ali free from) bias brez predsodka

bibliotéka library

javna, ljudska bibliotéka public, free library
izposojevalna bibliotéka lending (ali circulating) library
ročna bibliotéka reference library
Kongresna bibliotéka (v Washingtonu) the Library of Congress

bibliotéka biblioteca f

(javna) državna biblioteka Biblioteca Nacional
ljudska (javna, zasebna) biblioteka biblioteca popular (pública, particular)
izposojevalna biblioteka biblioteca circulante (ali circular)

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

bibulus 3 (bibere) lukav = ki rad pije, (vedno) žejen: potores H.; z gen.: b. liquidi Falerni H. falernca žejen; pren. (o stvareh) vodo, vlago pijoč, vsrkavajoč: nubes O., harena Lucr., V., O. ali favilla V. prepusten, lapis V. luknjičast kamen = plovec, votlič, medulla O. vlažen, moker, lanae O. ki se barve navzame, litus, radix, talaria, Cupidinis alae O., vestes Val. Fl., ollae Col., charta Plin. pivnik, palus Mart., lacunae Stat., papyrus Lucan. ki rado ob rekah raste; pren. rad poslušajoč: aures Pers. — Kot nom. propr. Bibulus -ī, m Bibul, priimek Kalpurnijevega in Publicijevega rodu.

bicíkel bicycle, cycle; pogovorno bike

peljati ali voziti se z bicíklom to ride a bicycle (ali pogovorno a bike), to cycle, to go cycling

bicíkel bicicleta f , fam bici f

dírkalni bicikel bicicleta para carreras
turni bicikel bicicleta de carretera (ali de turismo)
bicikel z motorjem (moped) ciclomotor m
peljati se z biciklom ir en bicicleta

bicornis -e (bi in cornu) dvorog: caper, Fauni O., animal Plin., Minotaurus Tert.; pesn. pren.: luna H., Aus. polmesec (o mladem mesecu), Granicus O. ali Rhenus V. z dvema strugama ob ustju, furcae V. ali ferrum Col. dvorogljate -o, iugum (Parnassi) Stat. z dvema vrhovoma, dvogrb, figura (sc. aciei) Amm. polmesečna oblika.

bicycle [báisikl]

1. samostalnik
kolo, bicikel

to ride on (ali upon) a bicycle kolesariti

2. prehodni glagol
kolesariti

bičati glagol
1. (udarjati z bičem) ▸ korbácsolRazgaljeni in bosi verniki se med procesijo do krvi bičajo po hrbtu, s čimer naj bi se pokorili za svoje grehe. ▸ A félmeztelen és mezítlábas hívők a körmenet során véresre korbácsolják saját hátukat, így vezekelve bűneikért.
Ljudi, ki so bili obsojeni zaradi političnih ali verskih prestopkov, so bičali z usnjenim pasom. ▸ Az elítélt politikai vagy vallási szabályszegőket bőrszíjjal korbácsolták.

2. (o naravnih pojavih) ▸ sújt, lecsap, korbácsolPeščeni viharji že milijone let bičajo Zemljo in spreminjajo obličja starih celin. ▸ A szélviharok már évmilliók óta sújtják a Földet, és alakítják az öreg kontinensek felületét.
Veje so mi bičale obraz. ▸ Az ágak az arcomat csapdosták.

3. (ostro kritizirati) ▸ korbácsoljaUmrli pisatelj je neusmiljeno bičal ameriško in tudi britansko politiko. ▸ Az elhunyt író kíméletlenül ostorozta az amerikai és a brit politikát.

bíčati to whip, to lash, to flog; to scourge

bíčati se to flog (ali to flagellate, to scourge) someone

bíčati fouetter; donner le fouet (ali des coups de fouet) ; fustiger, flageller, cravacher; cingler

dež biča okna la pluie bat contre (ali cingle) la vitre

bid^*1 [bid]

1. prehodni glagol
ukazovati; ponuditi; objaviti; naznaniti
arhaično, poetično pozvati, prositi

2. neprehodni glagol
ponujati

to bid the banns oklicati zaročenca v cerkvi
to bid fair dobro kazati
to bid goodbye (ali farewell) posloviti se
to bid s.o. a good speed želeti komu mnogo uspeha, božji blagoslov
to bid joy želeti srečo
to bid welcome prijazno sprejeti
to bid up več ponuditi (na dražbi)
bid him come in reci(te) mu, naj vstopi

bidder [bídə] samostalnik
ponudnik; kupec

the highest (ali best) bidder najvišji ponudnik

bidēns -entis, abl. sg. -ī, subst. večinoma -e, gen. pl. -ium in pesn. -um (bi in dēns) dvozob,

1. obr. (o darilnih živalih) ki ima že obe vrsti zob = popolnoma odrasel, dvoleten: porcus Pomp. ap. Gell., hostia Hyg. ap. Gell. Od tod subst. fem. (sc. hostia) darilno živinče (ki ima že obe vrsti zob), odraslo ali dveletno darilno živinče, poseb. darilna ovca: Plin., mactant lectas de more bidentīs V., lanigeras mactabat rite bidentīs V., Amathusiacae bidentes O., tentare multa caede bidentium... deos H., bidenti facere (žrtvovati) Laberius ap. Non.; pren. ovca: bidens prospexit lupum Ph.

2. dvozob = dvorogljat, dvorezen: forfex V., ferrum Ps.-V., (Ciris), ancora Plin., ligones Veg. Od tod subst. masc. (sc. raster) „dvorogljača“, kopača, motika (δίκελλα): Col., Plin., duros iactare bidentes V., glaeba versis frangenda bidentibus V., versare solum bidente Tib., valido bidenti ingemere Lucr., burus bidens O.; met.: bidentis amans Iuv. prijatelj poljedelstva.

bidermájerski

bidermajerska doba época f del biedermeier (ali del romanticismo burgués)
bidermajerski stil estilo m biedermeier, estilo (de) buen burgués

bīduum -ī, n (iz *bi in *divum = dies) rok ali doba dveh dni, dva dneva: Ca., Ter., N. idr., uno die longior mensis aut biduo Ci., biduum comitiale C. volilna dneva (3. in 4. januar), ko senat ni imel seje, in iis operibus... biduum consumitur C., certamine consulum biduum absumptum L., inter has cogitationes biduo absumpto Cu., biduum criminibus abiciendis statuitur T., biduo ante, post Ci. dva dni prej, pozneje; za izražanje prostorske razdalje: bidui iter progressus Ci. ali ab eo non longius bidui viā abesse C. ali castra, quae aberant bidui Ci. ep. dva dni hoda. Adv. (koliko časa, kako dolgo)

1. acc. biduum dva dni: Ca., Ter., S. idr., biduum in his locis morari C., aliquem biduum cibo tectoque prohibere Ci., cum biduum cibo se abstinuisset N.; prim.: per biduum Ci., C., Cels., Vell. cela dva dneva, per insequens biduum L., per continuum biduum Vulg., in biduum L., Cels., Cu. za dva dni, na dva dni, non ultra biduum T. ne nad dva dni, ne več kot dva dni.

2. abl. biduo v dveh dneh, za dva dni: Ci., Cu., T. idr., hanc (manum Germanorum) affore biduo C., biduo et duabus noctibus Hadrumetum pervenit N., eo biduo Ci. ep., C., Auct. b. Alx., hoc (illo) biduo Ci., biduo illo Cu.; biduo, quo haec gesta sunt C. ali biduo, quo senatum legerunt censores L. dva dni potem, ko...

biegen (bog, hat gebogen) (sich se) kriviti, ukriviti (tudi Technik), zvijati, upogibati, upogniti (sich se); biegen um zavijati, zaviti (okoli); grammatisch - Nomina: sklanjati, Verben: spregati; sich vor Lachen biegen zvijati se od smeha; auf Biegen oder Brechen zlepa ali zgrda