Franja

chartīna -ae, f = charta: Prisc. Od tod adj. chartīnācius 3 = chartāceus: Prisc.

Chattī (Cattī, Catthī) -ōrum, m (zdaj Hessen) Hati, Kati, germ. ljudstva na današnjem Hesenskem in v Turingiji; v obl. Chatti: Plin, T., Iuv., Catti: Stat., Eutr., Front., Cl., Catthi: Suet., Fl. Od tod adj. Catthus 3 katski: vaticinante Cattha muliere Suet. Katka.

Chaucī -ōrum, m Havki, germ. ljudstvo v današnji vzhodni Friziji med Emzo in Labo: T. Od tod adj. Chaucius Havkovski, priimek Gabinija Sekunda, ki je premagal Havke: Suet. — Soobl. Cauchī -ōrum, m Kavhi: Vell., Caycī -ōrum, m Kaíki: Lucan., Cl.; sg. Caȳcus Kaík: Cl.

check³ [ček] samostalnik
ustavitev, ovira, prekinitev
ameriško ček; račun; vstopnica; nalepni listek, etiketa; kupon; žeton; kontrola
množina kockasto blago; špranja

ameriško certified check od banke overjen ček
check please! plačati, prosim
to hand (ali pass) in one's checks umreti
to have a check upon s.o. krotiti koga
to hold (ali keep) in check zadrževati koga
to keep a check on s.th. imeti kaj pod kontrolo

chef [šɛf] masculin načelnik, šef, glavar, poglavar, predstojnik, vodja; figuré glavna točka, (bistveni) predmet (pogovora, obtožbe); vieilli glava

au premier chef v prvi vrsti, zlasti, predvsem
de ce chef iz tega razloga
de son propre chef iz lastnega nagiba, sam od sebe
chef de brigands roparski poglavar
chef de cabinet šef kabineta
chef de chambrée sobni starešina
chef de chantier gradbeni vodja
chef comptable višji knjigovodja, računovodja
chef (de cuisine) glavni kuhar, šef kuhinje
chef d'entreprise podjetnik, obratovodja
chef d'équipe preddelavec; palir
chef d'escadre, d'escadrille (aéronautique) vodja eskadre, eskadrilje
chef de l'Etat vodja države
chef d'état-major štabni šef
chef de l'état-major général šef generalnega štaba
chef de famille družinski poglavar
chef de file prvi vojak v vrsti, figuré (kolo)vodja
chef de gare postajni načelnik
chef de gouvernement predsednik vlade
chef nègre, de tribu črnski, plemenski poglavar
chef d'orchestre kapelnik, dirigent
chef de train vlakovodja
chef d'accusation glavna točka obtožnice
le chef de saint Denis glava sv. Dionizija (relikvija)
commandant masculin en chef vrhovni poveljnik
ingénieur masculin en chef glavni inženir
médecin masculin en chef višji zdravnik
rédacteur masculin en chef glavni urednik
il a des biens du chef de son père on ima premoženje po očetovi strani, po očetu

chelōnium -iī, n (gr. χελώνιον želvovina, od tod)

1. mehan. želvasto strojno sprožilo: Vitr.

2. bot. ciklama: Ap. h.

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

chez [še] préposition pri, k

chez-soi, chez-moi et caetera, masculin dom
il était chez lui bil je doma
je vais chez le boucher grem k mesarju
je viens de chez moi prihajam od doma
chez les Slovènes pri Slovencih
il est de chez nous (on) je iz naših krajev
chez Cankar pri Cankarju
avoir un chez-soi imeti (lasten) dom
être partout chez soi povsod se domačega čutiti
faites comme chez vous uredite si po domače
transporter chez (figuré) prenesti na

chiamare

A) v. tr. (pres. chiamo)

1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!

chic [šik] adjectif okusen, po modi, eleganten; familier imeniten; ljubezniv; lep; simpatičen; masculin okus, nošnja po modi, eleganca; spretnost; populaire ovacija

chic alors! (familier) imenitno! sijajno!; kakšna sreča!
elle est chic elegantno je oblečena
deux messieurs chics dva elegantna gospoda
c'est chic de ta part to je lepo od tebe
avoir le chic de, pour imeti okus, spretnost za
peindre, travailler de chic slikati, delati po inspiraciji, po domišljiji

chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
chien méchant popadljiv pes
chien de pique črni Peter (karta)
nom masculin d'un chien! presneto!
exposition féminin de chiens pasja razstava
mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
métier masculin de chien pasji poklic
temps masculin de chien pasje, grdo vreme
travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
vie féminin de chien pasje življenje
entre chien et loup v mraku
arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
faire le chien couchant biti lizunski
n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
être coiffé à la chien biti ves razkuštran
je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto

child [čaild] samostalnik
otrok, dete; potomec; privrženec
figurativno plod

from a child od otroških let
with child noseča
to get with child zanositi
the burnt child dreads the flre kdor se enkrat opeče, je drugič previden
figurativno child's play igrača
child murder detomor
sleng this child jaz, mene

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

Chionē -ēs, f (Χιόνη) Hiona,

1. Dedalionova hči, ustreljena od Diane: O., Hyg.

2. Borejeva hči: Hyg. Od tod metronim Chionidēs -ae, m Hionid, Hionein sin (= Eumolpus): O.

3. gr. dekliško ime = „Sneguljčica“: Mart.

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

chīrographārius 3 (chīrographum) rokopisen, pismen: debitum Icti. dolg na menico, na zadolžno pismo, creditores Icti. ki imajo od dolžnikov lastnoročno pisana zadolžna pisma.

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

choc [šɔk] masculin trk, sunek, trčenje, udar; militaire spopad; pretres (tudi médecine); udarec (usode); médecine šok

choc nerveux živčni šok
choc en retour odboj, sunek nazaj, vzvratno delovanje, reakcija
amortisseur masculin de choc blažilnik, amortizer
bataillon masculin de choc (militaire) udarni bataljon
état masculin de choc (médecine) stanje v šoku
prix masculin de choc brezkonkurenčna cena
puissance féminin de choc udarna moč
travailleur masculin de choc udarnik
faire un choc à quelqu'un pretresti, osupiti koga
se remettre du choc opomoči si od udarca, šoka

chocho otročji (od starosti), aboten; noro zaljubljen

estar chocho biti ves iz sebe (od veselja ipd.)

choisir [šwazir] verbe transitif izbrati, odbrati; odločiti se (quelque chose za kaj)

choisir une carrière odločiti se za neko kariero (poklic)
choisir de l'œil od daleč spoznati
j'ai choisi de décliner cette offre odločil sem se, da odklonim to ponudbo
il n'y a point à choisir tu ni nobene izbire
à force de choisir on prend le pire kdor dolgo izbira, izbirke pobira