Franja

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

servira|ti¹ (-m) hrano, pijačo: vorlegen, servieren (tudi figurativno), aufwarten mit; (jemandem etwas) auftischen (tudi figurativno)

servire

A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)

1. služiti, delati kot; streči:
servire come autista služiti kot šofer
servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
servire Messa streči pri maši
servire in marina služiti vojsko v mornarici
servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec

2. trgov. streči, postreči:
in che cosa posso servirla? želite, prosim?
servire un cliente postreči stranko
servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
adesso ti servo io ti že pokažem!

3. postreči, servirati, prinesti na mizo

4. hlapčevati

B) v. tr.

1. služiti:
servire la patria služiti domovini
servire una donna knjižno dvoriti ženski

2. šport podati žogo, servirati

C) v. intr.

1. služiti, rabiti:
il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj

2. pog. potrebovati:
serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?

3. šport servirati

Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)

1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
servirsi di un esempio pomagati si s primerom
prego, si serva postrezite si, prosim!

2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini

sestájati se (-am se) | sestáti se (-stánem se) imperf., perf. refl.

1. incontrarsi, trovarsi, abboccarsi:
med uradnim obiskom se je sestal tudi s predsednikom nel corso della visita ufficiale si è incontrato anche con il presidente

2. avere una riunione, riunirsi:
odbor se sestane vsak mesec il comitato si riunisce mensilmente

sestàv (-áva) m

1. formazione, organico; compagnia; ambito:
v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki nell'ambito dell'istituto rientrano anche vari dipartimenti
izločiti motorizirano četo iz sestava brigade escludere la compagnia motorizzata dall'organico della brigata

2. composizione:
kemični sestav composizione chimica
narodnostni sestav prebivalstva la composizione etnica della popolazione

3. insieme

4. sistema:
namakalni sestav sistema di irrigazione
mat. koordinatni sestav sistema delle coordinate
dvojiški, desetiški sestav sistema di numerazione binaria, sistema decimale
min. kubični sestav sistema cubico
žel. sestav vagonov composizione delle vetture (di un treno)

5. anat. sistema:
prebavni, žilni sestav sistema digestivo, sanguigno

6. astr. sistema:
sončni, zvezdni sestav sistema solare, astrale

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

seviljska pomaranča stalna zveza
1. (plod) ▸ sevillai narancs
Okusna je sicer tudi marmelada iz sladkih pomaranč, toda še najbolj slastna je iz grenkljatih seviljskih pomaranč. ▸ Az édes narancsból készült lekvár is finom, de a legfinomabb a kesernyés sevillai narancsból készül.
Sopomenke: grenka pomaranča

2. botanika Citrum aurantium (drevo) ▸ sevillai narancs
Sopomenke: grenka pomaranča

sex, num. cardinale (indoev. kor. *su̯ek̑s; prim. skr. ṣaṭ, ṣáṣ = avestijsko xšvaš, gr. ἕξ (iz *σƑεξ) = sl. šest = lit. šešì = got. saíhs = stvnem. sehs = nem. seks, lat. sextus = gr. ἕκτος = sl. šesti, lat. Sextius, Sēstius = osk. Σέστιες, ilirsko Σέστος, umbr. sestentasiaru = lat. sextantariarum) šest: CA., PL., ENN. AP. MACR., L., V., O. idr., sex menses CI., annus et sex menses CI. poldrugo leto, equitum centuriae cum sex suffragiis CI., sex septem TER., H. = sex aut septem LUCR. šest ali sedem, šest do sedem, sex primi, tudi v sklopu sexprīmī -ōrum, m šesterica (šestorica) prvakov, šesterica občinskih svetnikov v municipijih in naselbinah, šesterica najimenitnejših meščanov: CI.

sexāgie(n)s, num. adverbiale (sexāgintā) šestdesetkrat: sestertium sexagiens CI., C. šestdesetkrat po 100.000 sestercijev = šest milijonov sestercijev; tako tudi samo sexagiens (gl. sēs-tertius): bona ... Sexti Rosci, quae sunt sexagiens (sc. sestertium) CI. ki so vredna šest milijonov sestercijev. – Soobl. sexāgēsiēs: M.

sextantārius 3 (sextāns) eno šestin(k)o vsebujoč, šestinski: as FEST. as, ki je bil šestina nekdanjega asa, torej težek ali vreden le 2 unciji; tako tudi asses sextantario pondere PLIN.

sezon|a [ó] ženski spol (-e …) die Saison, (tudi šport), die -zeit, v gledališču: die Spielzeit, Spielsaison, das Spieljahr, (glavna Hochsaison, Hauptsaison, koncertna Konzertsaison, kopalna Badezeit, Badesaison, lovna Jagdzeit, tekmovalna Rennsaison, vmesna Zwischensaison, zimska Wintersaison)
mrtva sezona tote Saison
… sezone Saison-
(konec das Saisonende, otvoritev die Saisoneröffnung, začetek der Saisonbeginn)
odvisen od sezone saisonbedingt
vezan na sezono saisongebunden

shaggy [šǽgi] pridevnik (shaggily prislov)
kodrast, dlakast; razkuštran; košat, porasel z grmičevjem; zanemarjen, podivjan
figurativno grob, neotesan

shaggy-dog story dolga komična zgodba (ki naj bi bila tudi duhovita)

shirt¹ [šə:t] samostalnik
(moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

shirt of mail železna srajca
night shirt nočna srajca
stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
not to have a shirt to one's back biti zelo reven
he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)

shizm|a ženski spol (-e …) religija die Kirchenspaltung, das Schisma (tudi glasba)

show^*2 [šóu]

1. prehodni glagol
pokazati, razkazati, razstaviti (blago), dati na razstavo; prikazovati; odkriti, dokazati, izpričati, razložiti; oznaniti; napraviti (uslugo); voditi, peljati, spremljati (koga)

2. neprehodni glagol
(po)kazati se, pojaviti se (v družbi), biti viden, videti se, zdeti se, izgledati (like kot)
dati predstavo
sleng priti na cilj na tretjem ali boljšem mestu (na konjskih dirkah)

to show o.s. pokazati se (v javnosti)
to be shown to be pokazati se kot
you'll have to show me! pogovorno to mi boš moral šele dokazati!
on his own showing he blundered po lastnem priznanju se je zmotil
the cloth shows blue in this light blago je videti modro ob tej svetlobi
the dog he showed got the first prize pes, ki ga je dal na razstavo, je dobil prvo nagrado
to show cause pokazati, navesti vzrok (razloge)
to show one's colours odkriti svojo naravo (svoje mišljenje)
to show a thing the fire malo (neznatno) kaj pogreti
to show s.o. the door pokazati komu vrata
he showed me to the front-door spremil me je do hišnih vrat
to show the white feathers figurativno pokazati svojo strahopetnost
to show the flag sleng uradno izobesiti britansko zastavo (npr. na ladji)
to show one's hands pokazati svoje karte; (tudi figurativno), odkriti svoje načrte
to show the hoof figurativno pokazati svojo zlobno naravo
to show s.o. round (over) the house razkazati komu hišo
he showed me great kindness izkazal mi je veliko dobroto
to show a leg pogovorno vstati zjutraj iz postelje; sleng hiteti
to show a clean pair of heels sleng pokazati pete, pobrisati jo
to show one's papers pokazati svoje dokumente
to show one's plans (intentions) pokazati svoje načrte (namere)
he showed me into the room peljal me je v sobo
to show signs of fatigue kazati znake utrujenosti
does this spot show? se ta madež vidi?
to show bad taste pokazati slab okus
to show one's teeth pokazati zobe (tudi figurativno)
to show s.o. about the town razkazati komu mesto
that shows the truth of the rumour to dokazuje resnico govoric(e)

shrivel [šrivl]

1. prehodni glagol
stisniti, pomečkati, zmečkati, nagubati, zgubati, nabrati; pustiti veneti, posušiti
figurativno napraviti nemočnega, onesposobiti

2. neprehodni glagol (tudi shrivel up)
skrčiti se, stisniti se, nagubati (zgubati) se, zgrbančiti se, nabrati se; oveneti
figurativno (s)hirati, mreti

he has a shrivelled soul figurativno on je podla duša
the skin shrivels with age v starosti se koža naguba

si če, ako, ko; v primeru da; temveč, saj, vendar, sicer

por si (no) viene v primeru, da (ne) pride
por si acaso za vsak primer
si es que v kolikor; če morda
si a mano viene mogoče, slučajno
es valiente, si los hay če kdo, je on hraber
si no če ne; sicer
que si esto, que si lo otro včasih to, včasih drugo
como si, que si kot da
si bien que čeprav, dasi
si también temveč tudi
un si es no es malce, nekoliko; v nekem smislu
¡si viene hoy! saj vendar pride danes!

sībilō -āre (sībilus -i)

1. intr. sikniti (sikati, sičati), psikniti (psikati), piskniti (piskati), žvižgniti (žvižgati), požvižgniti (požvižgavati, požvižgovati), tudi (za)žgoleti, (za)gostoleti, (za)šumljati, šumotati; poseb. o kačah: CORN., Q., PR., SUET. FR. idr., serpens ... sibilat ore V., vipera nostris sibilet in tumulis V., tot Erinys sibilat hydris V. toliko kač sika okoli Erinije, philomela inter frutices sibilans SID. cvrčeč(a); (o osebah) komu kaj (po)šepetati (pošepetavati), prišepniti, prišepeta(va)ti na uho: quando incedat per vias (sc. ancilla): ... conspiciant omnes, nutent, nictent, sibilent PL., sibilare alicui VULG. žvižgati komu (naj pride), sibilare super aliquem VULG. sikati, psikati nad kom ali komu, „izpsikati“ koga; metaf. (o neživih subj.): sibilat stridor rudentum SIL. hrumi, sibilat aura LUCAN., ferrum in tepida submersum sibilat unda O. cvrči.

2. trans. psikniti (psikati) nad kom, na koga, izžvižgati (izžvižgavati, izžvižgovati) koga: populares isti iam modestos homines sibillare docuerunt CI. EP., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi H. – Soobl. sīfilō -āre: NON.

sibirski pridevnik
1. (o Sibiriji) ▸ szibériai
2. (o hudem mrazu) ▸ szibériaiPo desetih dneh sibirskih temperatur lahko z današnjim dnem pričakujemo otoplitev. ▸ A 10 napos szibériai hőmérséklet után mától melegedés várható.O sibirskem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije, kjer je minuli teden zapadlo precej snega. ▸ Szibériai hideget jelentenek Bulgáriából is, ahol a múlt héten jelentős mennyiségű hó esett.
Na vzhodu Evrope je zavladala sibirska zima. ▸ Kelet-Európában beköszöntött a szibériai tél.
Balkanske države se spopadajo s sibirsko zimo, čeprav še niso odpravile vseh težav, ki jih je povzročilo obilno sneženje. ▸ A balkáni országok harcolnak a szibériai téllel, bár még nem sikerült megoldani minden problémat, amit a nagy havazások okoztak.