Franja

ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.

Ātropatēs -is, m Atropat, perz. satrap, ki je po Aleksandrovi smrti dobil Veliko Medijo: Iust.

atta² -ae, m kdor zaradi kake hibe na nogah hodi le po prstih, prstohodec: P. F.

Atta -ae, m (atta1, po drugih atta2) Ata, rim. priimek,

1. C. (ali T.) Quin(c)tius Atta Gaj (Tit) Kvin(k)cij Ata, ok. l.100 poleg Afranija glavni pesnik rim. narodne komedije (fabula togata): H., Gell., Hier. idr.

2. Claudius Atta Klavdij Ata, eden prednikov Klavdijevega rodu: Suet.

attaccaticcio

A) agg. (m pl. -ci)

1. lepek, lepljiv:
sostanza attaccaticcia lepljiva snov

2. nalezljiv (tudi pren.):
allegria attaccaticcia nalezljiva veselost

3. pren. nadležen:
è un tipo attaccaticcio nadležnež je

B) m prismojeno (kar se zaradi velike vročine prime dna lonca):
sapere di attaccaticcio imeti okus po prismojenem

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

attendant, e [atɑ̃dɑ̃, t] adjectif čakajoč, pričakujoč

en attendant medtem, za sedaj, do nadaljnjega; vendarle
en attendant que dokler ne ...
en attendant d'être reçu, feuilletez ces revues dokler ne boste sprejeti, listajte malo po teh revijah

attendre* [atɑ̃dr] verbe transitif čakati, pričakovati, familier nestrpno čakati (après quelqu'un koga)

attendre après quelque chose potrebovati kaj
s'attendre à quelque chose nadejati se česa, računati s čim, pričakovati kaj
attendre l'autobus sous la pluie čakati na avtobus v dežju
attendre l'occasion favorable čakati na ugodno priliko
aller attendre quelqu'un à la gare iti po koga na postajo
(se) faire attendre pustiti (se) čakati
il se fait attendre dolgo ga ni
attendre beaucoup de quelqu'un mnogo od koga pričakovati, mnogo si od njega obljubljati
attendez (donc)! trenutek! poslušajte (no, vendar)!
attendez-vous-y! zanesite se na to!
on peut s'attendre à tout vse lahko pričakujemo
le résultat ne se fit pas attendre posledice niso izostale
j'attends que ça soit fini čakam, da bo tega konec
je n'attends pas après votre aide ne potrebujem vaše pomoči, ne čakam na vašo pomoč
je m'attendais un peu à vous voir malo sem pričakoval, računal s tem, da vas bom videl

attentare

A) v. intr. (pres. attēnto)

1. napraviti atentat:
attentare alla vita di qcn. streči komu po življenju

2. pren. napasti, ogrožati, skušati škodovati:
attentare all'onore di qcn. napasti, ogrožati, spodkopavati čast nekoga

B) ➞ attentarsi v. rifl. (pres. mi attēnto) drzniti si, upati si

attenter [atɑ̃te] verbe intransitif (zavratno) napasti (à quelqu'un koga); ogrožati

attenter aux jours, à la vie de quelqu'un komu po življenju streči
attenter à ses jours hoteti si vzeti življenje, poskusiti samomor
aux libertés politiques poskusiti uničiti, ogrožati politične svoboščine
attenter à la sûreté de l'Etat ogrožati varnost države

Atthis (Attis) -idis, acc. pl. -idas, f (Ἀτϑίς)

1. adj. atiška, atenska: matres Mart., virgines Serv., lingua Ap.

2. subst. f
a) = Attica: Lucr., Mel., Sid.
b) = Atenka, Atenčanka: Stat., Atthidum chorus Sen. tr.; met. = slavček: Mart. (I, 53, 9), lastovica: Mart. (V, 67, 2, s pl. Atthides), ker sta se hčeri atenskega kralja Pandiona Filomela in Prokna po mitu spremenili prva v slavčka, druga pa v lastovico. Kot nom. propr. Atida, ime Sapfine prijateljice: O.

Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)

1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.

2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh.

attingō (adtingō) -ere -tigī -tāctum (ad in tangere)

1. dotakniti (dotikati) se koga, česa, (p)otipa(va)ti: mento summam aquam attingens (Tantalus) Ci. poet., digito se caelum attigisse putat aliquis Ci. ep. komu se zdi, da je na pol v nebesih, potestne detrudi quisquam, qui non attingitur? Ci., prius, quam murum aries attigisset C., prioribus pedibus plane terram att. N. (o konju), manum complexus pulsum venarum attigit (medicus) T., venam att. Gell.; pren.: aliquid extremis, ut dicitur, digitis att. Ci. le površno ukvarjati se s čim, invitus ea tamquam vulnera attingo L.; pesn.: res gerere... attingit solium Iovis H. sega do Jupitrovega prestola = krajša pot do nesmrtnosti; occ. (do)takniti se česa =
a) vzeti si kaj, prilastiti si kaj: Tetigin' tui quidquam? Si attigisses, ferres infortunium Ter., num pecuniam publicam attigit Ci., ex eo fano nihil attigit Ci., nihil attigit nisi arma N.
b) (kake svetinje) dotakniti se: hunc Cupidinem (Kupidovega kipa), quod erat consecratus, non attigit Ci., nemo ausus est illud signum attingere Ci.
c) udariti, suniti, dregniti; lotiti se koga, napasti; zadeti na koga, naleteti na koga, zalotiti koga: ne sis me uno digiti attigeris Pl., si illam digito attigerit uno Ter., si digito quem attigisset, poenam dedisset Ci., si Vestinus attingeretur L. ko bi Vestina napadli, nullis atactus telis Sil. zadet, ranjen, cubicularios eius att. Suet., Sulla, quem primum hostes attigerant S. na katerega so bili... naleteli; pesn.: si te his attigerit terris Aurora morantem V. če te... zaloti.
č) dotakniti (dotikati) se ženske (evfem. o spolni ljubezni): Cat., Tib., nocte illa prima virginem non attigit Ter., ut quamque attigeris, fabula turpis eris O., Venerem seram att. O. pozno ljubezen gojiti.
d) dotakniti se jedi, pokusiti, užiti, jesti, žreti: noluerunt feris corpus obicere, ne bestiis quoque, quae tantum scelus (pošast) attigissent, immanioribus uteremur Ci., nulla... quadrupes... graminis attigit herbam V., at illa... nullos attingere cibos T.; pren.: philosophiae studia ne primoribus quidem labris att. Ci. niti površno ne poprijeti se...

2. pren.
a) priti do kakega kraja, dospeti kam, stopiti (stopati) kam: Siciliam Ci., N., Asiam Ci. ep., Britanniam C., Eutr., simulac me Dyrrhachium attigisse audivit Ci., cum nondum huius loci auctoritatem attingere auderem Ci. stopiti na to častito mesto, forum non att. Ci. ne hoditi na forum, att. planitiem C., arva, proram V., Maenalon O., locos saltuosos T.; pesn.: att. lumina V. doseči luč življenja, priti na svet, beli dan zagledati, arces igneas H. doseči božje časti.
b) (o krajinah in narodih) (do)tikati se česa, mejiti s čim, na kaj, mejašiti: per Cappadociae regionem eam, quae Ciliciam attingeret Ci. ep., (Gallia) attingit etiam ab Sequanis et Helvetiis flumen Rhenum C., eorum fines Nervii attingebant C.; tako tudi: (stomachus) utraque ex parte tosillas attingens Ci.; z ad: quā ad fluvium attingit Mel.; abs.: cuius modi loci attingant Corn.
c) (o vesteh) priti do koga, dospeti do koga: quod ab illoc (me) attigisset nuntius Pl., quem simulac Romam venisse mihi aures attigit nuntius Varr. ap. Non.; (o duševnem stanju in doživetjih) zade(va)ti, doleteti koga, lotiti se koga, preiti (prehajati) koga: ne quae me illius temporis invidia attingeret Ci. ep., antequam voluptas aut dolor attigerit Ci., ut eum non attingat aegritudo Ci., erant pauci, quos ea infamia attingeret L., si quid eam humanitus attigisset Ap. ko bi jo bilo zadelo kaj človeškega = ko bi bila umrla.
č) v zvezi biti s kom, s čim, imeti opraviti s kom, s čim, spadati h komu, k čemu, brigati koga, zadevati koga, tikati se koga, doseči (dosegati) koga, kaj: quae (civitates) cum officiis, fide, vetustate, tum etiam cognatione populi Romani nomen attingunt Ci., non magis attingere nomen legis, quam si... Ci. prav tako malo biti v zvezi z besedo „zakon“, kakor ko bi..., cum animal... quatenus quidquid se attingat ad seque pertineat, perspicere coepit Ci., attingit animi naturam corporis similitudo Ci. telo je podobno duši, iste (labor) nec attingit deum nec... Ci. niti nič ne briga boga, aliquid ne suspicione quidem att. Ci. niti s sumničenjem ne doseči = niti približno ne uganiti, ut quisque te... necessitudine aliqua attingebat Ci., att. aliquem sanguine Plin. iun. biti s kom v sorodu po krvi, paucis ut rem ipsam attigit Pl. kako je z malo besedami zadela stvar.
d) kako starost doseči = doživeti, učakati jo: senectutis aetatem Col., septuagenariam aetatem Eutr.
e) lotiti se česa, poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem, ukvarjati, pečati se s čim: rem publicam Ci. ep., rem militarem Ci., C., bellum S., arma L., Graecas litteras Ci., librum strictim Ci. ep. le površno pogledati, volumina Plin., orationes Ci. ukvarjati se s pisanjem govorov, poëticen N. ali poëticam Suet., studia non leviter Suet., gaudia Pr. uživati.
f) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati) kaj, besedo napeljati na kaj, razpravljati o čem: quae praeteriri non poterant, ea leviter attigi Ci., quem (Chrysogonum) simul atque attigi, statim homo se erexit Ci., singillatim unamquamque rem att. Ci., aliquid perquam breviter perstringere atque attingere Ci., att. reges N., si tantummodo summas (res) attigero N., aliquid summatim att. Lucr., Q., gentīs, quibuscum nobis bellum aut amicitia fuit, attingere S., aut Transpadanus, ut meos quoque attingam Cat., aliquid breviter att. Corn., Suet., aliquid leviter in transitu att. Q., quos paucis attigi Aur.

attondeō (adtondeō) -ēre -tondī -tōnsum

1. (o)striči, obrez(ov)ati: caput Cels., comata colla V. (Catal.), vitem V., forficulis caprinos utres Ap., setas P. Veg.; pesn. = obgristi, (po)muliti, popasti (popasem): tenera attondent... virgulta capellae V., att. prata Aus., attonsa arva Lucan. popasene, gole; pren.: aliquem strictim att. Pl. do golega ostriči koga, šalj. = hudo ga ukaniti, naspr. aliquem per pectinem att. Pl., attonsae hae quidem ambae usque sunt (oves) Pl. sta do golega ostriženi, metuo,... ne ulmos parasitos faciat, quae usque attondeant Pl. ki (človeka) pošteno narežejo (nabijejo).

2. pren. pomanjš(ev)ati, (s)krajš(ev)ati: consiliis nostris laus est attonsa Laconum Ci. poet.

Opomba: Vulg. fut. po 3. konjugaciji attondent: Vulg. in v pass. attondentur: Vulg. — Star. attōnse = attondisse: V. (Catal.).

attorney [ətɔ́:ni] samostalnik
pravno pravni zastopnik; odvetnik; pooblaščenec; imenovanje pravnega zastopnika, zastopanje

Attorney General državni tožilec
attorney at law odvetnik
by attorney po nalogu, po pooblastilu
letter of attorney pooblastilo
power (ali warrant) of attorney pooblastitev
circuit (ali district) attorney javni tožilec

attrāctiō (po drugih attrăctiō) -ōnis, f (attrahere) privlačnost; pren. att. litterarum Varr. prilikovanje (asimilacija).

attrāctīvus (po drugih attrăctīvus) 3 (attrahere) privlačen: att. virtus Cass. privlačnost.

attrahō (adtrahō) -ere -trāxī -trāctum (po drugih -trăctum)

1. k sebi (nase) potegniti (vleči): magnes lapis, qui ferrum ad se alliciat et attrahat Ci., magnes... attrahens ferrum Plin., attractus ab alto spiritus V. globoko zajeta sapa, attrahere crus, spiritu sucum Cels., uncus attractus infantem educit Cels., att. pinguem salivam Sen. ph., animam attrahere ac reddere Plin.; occ. nategniti (nategovati), nape(nja)ti: lora, contentum arcum fortius O., fasciam, cutem Cels., vultus tuus colligit rugas et attrahit frontem Sen. ph.

2. kako osebo kam (pri)vleči: adducitur a Veneriis atque adeo attrahitur Lollius Ci., tribunos attrahi ad se iussit L., quos fugit, attrahit unā (s seboj) O., ite ducemque attrahite huc vinctum O.

3. pren. koga privze(ma)ti, k sebi povabiti (povabljati), privabiti (privabljati), poz(i)vati: discipulos novos O., ea me ad hoc negotium procincia attraxit Ci., te non Romam attraham Ci. ep., quae causa (nos) attraxerit Arpos V. nas je privedla; occ. kaj privabljati, vabiti, iz devete dežele vzeti (jemati), z vso silo vzeti (jemati): nihil esse, quod ad se rem ullam tam alliciat et tam attrahat quam ad amicitiam similitudo Ci., att. benevolentiam alicuius largitione Val. Max. pridobo(va)ti si z darovanjem. — Od tod adj. pt. pf. attrāctus (attrăctus) 3 nategnjen, naguban, mračen: cum Pollionis attractiorem vidisset frontem Sen. ph.

attraverso

A) avv. počez, povprek; poševno

B) prep. skozi, čez:
prendere la scorciatoia attraverso i campi iti po bližnjici čez polja
siamo riusciti attraverso gravi difficoltà pren. prebrodili smo hude težave