Franja

Thapsacus -ī, f Tápsak, mesto v Siriji ob Evfratu (zdaj verjetno Qal'at ed-Dibse): Cu.

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

Thēbae -ārum, f (Θῆβαι), soobl. Thēbē -ēs, f (Θήβη) Tébe (Téba)

1. Thēbae (Boeōtiae), najstarejše in najznamenitejše, zato tudi glavno mesto Bojotije, rodni kraj pesnika Pindarja; te „sedmerovratne Tebe“ oz. „Tebe s sedmerimi vrati“ je po mitološkem izročilu zgradil Kadmos: Acc. ap. Prisc., Varr., Ci., L., N., O., Plin. idr.; v soobl. Thēbē: O.

2. Thēbae, „stovratne Tebe“ oz. „Tebe s stoterimi vrati“, staro glavno mesto Zgornjega Egipta (Thebais) ob Nilu, prej prestolnica egiptovskih kraljev, pozneje imenovano Διὸς πόλις (Diospolis): T., Mel., Plin. idr., hecatompyloe Thebae Amm., Thebas Thebaidos, quae hecatompylae appellantur Hyg.; v soobl. Thēbē: Plin., Iuv.

3. Homerjeve Thēbae, mesto v Miziji, ki ga je uničil Ahil, prestolnica Eetiona, Hektorjevega tasta: O., Pr.; v soobl. Thēbē: Cu., Plin.; zelo rodovitna pokrajina okrog tega mesta se je imenovala Campus Thebes L. ali Campus Thebe Mel. (τὸ Θήβης πεδίον) Tebsko (Tebansko) polje, Tebska (Tebanska) ravnica, Tebska (Tebanska) ravan.

4. Thēbae (Thessalae, Phthīōticae ali Phthīae, Θῆβαι αἱ Φϑιώτιδες), primorsko mesto v tesal(ij)ski Ftiotidi, pozneje imenovano Φιλίππου πόλις (Philippopolis): L., Plin.

5. Thēbae Lūcānae Lukan(ij)ske Tebe, ki jih že za časa Katona starejšega ni bilo več: Plin.

6. kraj na Sabinskem: Varr. (ki piše Tēbe). — Od tod adj.
a) Thēbaeus 3 (Θηβαῖος) tébski, tebájski, tebánski (= k egiptovskim Tebam sodeč): Cl.
b) Thēbaïcus 3 (Θηβαϊκός) tébski, tebájski, tebánski (= v egiptovskih Tebah, iz egiptovskih Teb): Plin.; subst. Thēbaïcae -ārum, f (sc. |palmulae) tébski (tebájski, tebánski) datelj(n)i: Stat.
c) Thēbaïs -idis in -idos, f tébska, tebájska, tebánska α) = k bojotijskim Tebam sodeča, iz bojotijskih Teb (prihajajoča): chelys Stat. Tebanca Amfiona; subst. αα) Thēbaïdēs -um, f (sc. feminae) Tebánke: O. αβ) Thebaïs -idos, f Tebáida, Stacijeva pesnitev o bojotijskih Tebah: Iuv. β) = k egiptovskim Tebam sodeča, iz egiptovskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (sc. terra) Tebáida = Zgornji Egipt (z glavnim mestom Tebe): Plin., Hyg.; poznolat. soobl. Thebaïda -ae, f: Hier., Cass., Isid. γ) = k mizijskim Tebam sodeča, iz mizijskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (mizijska) Tebánka: Thebais est Andromache O.
d) Thēbānus 3 tébski, tebájski, tebánski α) = k bojotijskim Tebam sodeč: agri Acc. ap. Non., modi H. Pindarjevi napevi, oratores Ci., arx (urbs) H. = bojotijske Tebe, deus Pr. = Hercules, dea O. = Ino (Leucothea, Matūta), mater = Agave O. ali Niobe Stat., genetrix Stat. = Leucothea, soror O. = Antigone (Eteoklova sestra), duces Pr. ali fratres Lucan. ali par Petr. = Eteocles in Polynices, semina O. zmajevi zobje, ki jih je posejal Tebanec Kadmos, aenigma Mart. tebanske Sfinge; subst. Thēbānus -ī, m Tebánec, preb. Teb: Epaminondas, Pelopidas, nemo N., Phrixus Mart.; pogosto pl. Thēbānī -ōrum, m Tebánci: Ci., L., N., Corn. β) = k mizijskim Tebam sodeč: mater V. ali subst. Thēbāna -ae, f Tebánka = Andromache: V.

thema -ătis, n (gr. ϑέμα)

1. snov, predmet, teza, téma, o kateri se razpravlja, ki se obravnava: Sen. rh., Q. idr.,

2. stanje zvezd, ozvezdje, zvezdno znamenje ob rojstvu koga, usoda glede na stanje zvezd ob rojstvu, nativitéta: tantam mox fiduciam fati Augustus habuit, ut thema suum vulgaverit nummumque argenteum nota sideris Capricorni, quo natus est, percusserit Suet.

Themiscȳra -ae, f (Θεμίσκυρα) Temiskíra, staro grško mesto v Pontu na ravnini ob izlivu Termodonta, po mitološkem izročilu bivališče Amazonk. Mestno ime se je pozneje preneslo na vse obmestje: Cu., Plin.; isto mesto imenovano tudi Themiscȳrum (Themiscūrum) oppidum Temiskírsko (Temiskúrsko) mesto: Mel. — Od tod adj.

1. Themiscȳraeus 3 (Θεμισκυραῖος) temiskírski, temiskirájski, pri Temiskíri se nahajajoč: luci Amm.

2. Themiscȳrēnus 3 temiskírski, temiskirénski: regio Plin.

3. Themiscȳrius 3 temiskír(ij)ski, pri Temiskíri se nahajajoč: campi Iust.

Thermōdōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Θερμώδων) Termodónt, reka v Pontu, ob kateri so baje bivale Amazonke (zdaj Terme Çayi): V., O., Pr., Sil., Cu., Plin., Mel., Iust. — Od tod adj.

1. Thermōdontiacus 3 (Θερμωδοντιακός) termodóntski, termodontíjaški, pesn. = amazónski: aurum O. zlato Amazonk, turmae Stat.

2. Thermōdontēus 3 termodóntski, termodontéjski, pesn. = amazónski: agri Pr.

3. Thermōdontius 3 (Θερμωδόντιος) termodóntski, termodóntijski, pesn. = amazónski: ripae, hostis Sen. tr.

Thespiae -ārum, f (Θεσπιαί) Téspije

1. staro mesto v južni Bojotiji ob vznožju Helikona: Ci., Plin. — Od tod
a) adj. Thespiacus 3 (Θεσπιακός) téspijski: moenia Val. Fl., luci Stat.
b) Thespias -adis, f (Θεσπιάς) téspijska, iz Téspij prihajajoča (izhajajoča, izvirajoča): Thespiades deae O.; subst. Thespiadēs -um, f Tespiáde = Muze: Ci.
c) Thespius 3 téspijski: Val. Fl.; subst. Thespiī -ōrum, m Téspijci, preb. Tespij: Arn.
d) subst. Thespiadēs -ae, m Téspijec, pesn. = Bojo(t)čán, Bojótijec: Val. Fl. (o Argu, ki je zgradil ladjo Argo); pl. Thespiadae -adum, m Tespiádi = priseljenci iz Tespij = iz Tespij priseljeni prebivalci Krotona: Sil.
e) Thespiēnsēs -ium, m Téspijci: Ci., L.

2. mesto v Tesaliji: Plin.

thick [ɵik]

1. pridevnik
debel; grob, neotesan, robat
britanska angleščina, sleng otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat (with z)
pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejen

thick with dust čez in čez pokrit s prahom
the air is thick with snow zrak je poln snega
a thick ear britanska angleščina, sleng klofuta
a thick head debeloglavec, topoglavec
a bit thick sleng nekoliko pretiran
as thick as peas kot peska ob morju (obilo)
they are as thick as thieves figurativno trdno držijo skupaj

2. samostalnik
najdebelejši, najgostejši del (česa)
figurativno najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež
sleng tepec, bebec, bedak

the thick of the crowd najhujša gneča (ljudi)
in the thick of the crisis v polni krizi, sredi krize
in the thick of the fight(ing) sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrveža
in the thick of the fray tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)
to go through thick and thin figurativno preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo

3. prislov
debelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasno

fast and thick pogosto, kot toča
the blows came fast and thick udarci so padali kot toča
that is a bit thick to je malo preveč
he lays it on thick on pretirava (v laskanju, s komplimenti)
the snow fell thick močnó je snežilo
to sow thick gosto sejati
to speak thick nejasno, nerazločno govoriti
the shots fell thick around him krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega

4. prehodni glagol & neprehodni glagol
zgostiti (se) (o tekočini)

thrill² [ɵril] prehodni glagol
peti s tresočim se glasom, tremolirati (melodijo); pretresti, prevzeti, popasti (groza, žalost, skrb), vznemiriti; navdušiti, razburiti

an earthquake thrilled the land potres je pretresel deželo
her voice thrilled the listeners njen glas je elektriziral poslušalce
the sight thrilled him with horror pogled ga je navdal z grozo
neprehodni glagol
zgroziti se (with ob)
vznemiriti se, razburiti se, (za)drhteti, tresti se, vibrirati; biti preplašen, prestrašen (at, with ob, zaradi)

he thrills with delight drhti od veselja
the earth thrills zemlja se trese
fear thrilled through my veins strah me je spreletel

throw off prehodni glagol
odvreči (breme); odložiti, otresti se; opustiti
lov spustiti (pse, sokole), začeti lov; ustvariti, iz rokava stresti (pesem ipd.)
tisk napraviti odtis
lov speljati s sledi
tehnično prevrniti, prekucniti; izklopiti, ustaviti

to throw off an acquaintance prekiniti poznanstvo
to throw off a hundred copies napraviti 100 primerkov (izvodov)
to be thrown off the line biti vržen s tira, iztiriti se
to throw off a yoke otresti se jarma
to throw off one's disguise sneti masko, pokazati svoj pravi obraz
to throw off all sense of shame izgubiti vsak čut sramežljivosti
to throw off a habit opustiti navado
to throw off an epigram hitro in z lahkoto narediti (recitirati) epigram
the news nearly threw me off my legs ob (tej) novici sem se skoraj sesedel
the snake throws off its skin kača se levi

thrust^*2 [ɵrʌst] prehodni glagol
suniti, (po)riniti, porivati, potiskati; vtakniti (in, through v, skozi)
(pre)bosti; vsiliti; priganjati, naganjati
neprehodni glagol
prerivati se, gnesti se, riniti se, riniti (through skozi)
navaliti (on na); naleteti (at na)
udarjati (at ob, v)

to thrust a dagger into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
I thrust my fist into his face s pestjo sem ga udaril po obrazu
to thrust one's hand into one's pocket vtakniti, zariti roko v žep
to thrust one's nose into vtikati svoj nos v, vmešavati se v
to thrust o.s. into vmešati se v, vriniti se v
to thrust s.th. upon s.o. vsiliti komu kaj
to thrust s.o. through prebosti koga
to thrust one's way (through) utreti, prebiti si pot
he thrust himself upon us vsilil nam je svojo družbo
to thrust past preriniti se mimo

Thūriī -ōrum, m (Θούριοι) Túriji, v času Perikla (l. 443) ustanovljena atiška kolonija v Lukaniji ob Tarentskem zalivu, kjer je prej stalo (l. 510 razdejano) mesto Sibaris (Sybaris). Pozneje so se Turiji kot rimska naselbina imenovali Copiae: Varr., Ci. ep., C., L. — Soobl.

1. Thūrium -iī, n (Θούριον) Túrij: Mel.

2. Thūriae -ārum, f Túrije: L. — Od tod adj. Thūrīnus 3 túrijski, turínski: iuventus L., ager C., L., sinus O. = Tarentski zaliv; subst.
a) Thūrīnum -ī, n túrijsko ozemlje, ozemlje Túrijev: C.
b) Thūrīnī -ōrum, m Túrijci, Turín(c)i, preb. Turijev: L.

Thursday [ɵə́:zdi] samostalnik
četrtek

on Thursday v četrtek
on Thursdays ob četrtkih
Holy Thursday, Maundy Thursday cerkev véliki četrtek

Thyatīra -ae, f (L., Plin.) in Thyatīra -ōrum, n (L.) (Θυάτειρα) Tiatéjra (Tiatéjre), mesto v Lidiji ob Lihu severovzhodno od Magnezije; mesto je dal obnoviti Selevk Nikator (zdaj Gördük Çayi). — Od tod preb. Thyatīrēnī -ōrum, m (Θυατειρηνοί) Tiatéjrci, Tiatejrén(c)i: Plin., Vulg.

ThȳnĪ -ōrum, m (Θυνοί) Tín(c)i, tračansko pleme ob črnem morju, ki se je izselilo v severno Bitinijo: Plin., Cat. — Od tod adj. Thȳnēus (Thynnaeus) 3 tínski (tinéjski, tinájski): litora Val. Fl. Od tod

1. adj.
a) Thȳniacus (po nekaterih izdajah Thynniacus) 3 tínski: sinus O. (v Trakiji ob črnem morju).
b) Thȳnias -adis, f (Θυνιάς) tínska: nymphis Thyniasin (dat. Graecus) Pr.
c) Thȳnicus (Thynnicus) 3 tínski: lima Isid.
d) Thynnius 3 tínski: anulus Isid.
e) Thȳnus 3 tínski, bitínijski: merx H.

2. subst. Thȳnia -ae, f (Θυνία) Tínija, severni del Bitinije, kjer so prebivali Tin(c)i: Cat. — Soobl. Thynna -ae, f: Isid.

Thyssagetae -ārum, m Tisagéti, azijsko pleme v Sarmatiji ob Volgi: Mel., Plin. (pri katerem najdemo v novejših izdajah Thussagetae Tusageti). — Soobl. Thyrsagetae -ārum, m Tirsagéti (Tirzagéti): Val. Fl.; sg. Thyrsagetēs -ae, m Tirsagét (Tirzagét): Val. Fl.

Tibarānī -ōrum, m Tibarán(c)i, pleme v Kilikiji ob gori Aman (Amānus): Ci. ep.

Tibarēnī -ōrum in -ûm, m (Τιβαρηνοί) Tibarén(c)i, azijsko pleme ob črnem morju: Mel., Val. Fl., Prisc.

Tiberias -adis, f (Τιβεριάς) Tiberiáda, mesto ob Galilejskem (Genezareškem) jezeru; ustanovil ga je ustanovil kralj Herod Agripa v čast cesarju Tiberiju: Plin.

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.