Franja

descoser razparati; ločiti

no descoser los labios ne črhniti
descoserse razparati se; zaklepetati se
descoserse de risa pokati od smeha

descrito= descripto opisan

no es para descrito ne da se opisati

descubierto nepokrit, odkrit, brez strehe; odprt; nezavarovan

a pecho descubierto brez orožja za obrambo
a la descubierta, al descubierto, a cielo descubierto na prostem, pod milim nebom; naravnost, brez ovinkov
en descubierto v zaostanku (s plačilom); brez kritja, brez orožja
andar (estar) descubierto hoditi (biti) razoglav
estar en descubierto biti ne(po)krit (račun), ostati dolžnik

desear želeti; nameravati

desear buen éxito želeti uspeh
desear (un) feliz Año Nuevo voščiti srečno novo leto
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv, ne biti brez hib
¡no hay más que desear! Vaša želja je meni ukaz!

désemplir [dezɑ̃plir] verbe transitif deloma izprazniti

se désemplir izprazniti se
la salle se désemplit peu à peu dvorana se polagoma prazni
ne pas désemplir biti stalno poln, zaseden
la maison ne désemplit pas hiša je vedno polna (gostov)

desengañar razočarati; spametovati

desengañarse sprevideti svojo zmoto
desengañarse de ilusiones izgubiti iluzije
¡desengáñese V.! ne vdajajte se iluzijam! sprevidite to!

désenivrer [dezɑ̃nivre] verbe transitif iztrezniti; verbe intransitif iztrezniti se

il ne désenivre pas on se ne iztrezni

desentenderse [-ie-] narediti se nevednega; spregledati

desentenderse de a/c ne se brigati za, ne upoštevati
hacerse el desentendido nevedneža igrati

dēserviō -īre

1. skrbno služiti, streči, zelo vdan biti, za koga, za kaj skrbeti, prizadevati si, zavzemati se, kaj skrbno gojiti, s čim posebno rad ukvarjati se: O., Q., cuivis, bonis viris, divinis rebus Ci., studiis, expetitis honoribus Plin. iun., sacris suis Ap., legibus officiisque Lact.; (o neživih subj.): si operae, si vigiliae (meae) deserviunt amicis Ci. so posvečene, nec unius oculis flumina, fontes, maria deserviunt Plin. iun. ne služijo enemu samemu kot paša za oči, in palpebris … est quoddam deserviens his (oculis) ministerium Q. je nekaj, kar (očem) dobro služi; v slabem pomenu = čemu streči, ugoditi (ugajati): corpori Ci., voracitati suae Ap.; abs.: haereant, iaceant, serviant Ci. naj … strežejo (ženskim) željam; occ. garati, „ubijati se“: dum irrigans ceteroque incurvus labore deservit Ap.

2. za kaj, čemu služiti, uporabljati se za kaj, čemu namenjen biti; z dat.: iumenta portandae aquae deservientia Sen. ph., deservire oneri Cod. Th., principalibus usibus Ulp. (Dig.); z ad: d. ad alios usus, pecunias ad utilitatem officii deservire pati Ulp. (Dig.).

désespérer [dezɛspere] verbe intransitif obupati (de nad), opustiti upanje; verbe transitif spraviti v obup, vzeti pogum; užalostiti, prizadeti

se désespérer (de nad)
ce mauvais temps désespère les touristes to slabo vreme spravlja turiste v obup
désespérer de quelqu'un, de la guérison, de réussir obupati nad kom, nad ozdravitvijo, da bi uspeli
ne vous désespérez pas! ne obupavajte!

désespoir [dezɛspwar] masculin obup; brezupnost

désespoir des peintres (botanique) kreč
en désespoir de cause il en est venu à consulter les guérisseurs kot zadnje sredstvo (in brez upanja na uspeh) je prišel vprašat za svet padarje
moment masculin de désespoir trenutek obupa
cet enfant fait mon désespoir ta otrok me spravlja v obup
je suis au désespoir de ne pas pouvoir vous satisfaire silno mi je žal, da vam ne morem ustreči
être au désespoir biti neutolažljiv, zelo obžalovati
plonger quelqu'un dans le désespoir pahniti koga v obup

dèsētī -ā -ō deseti: deseti dio; deo; ja joj ni -o ne vjerujem prav nič ji ne verjamem

desgraciado nesrečen, poln nesreče; neprijeten; nespreten; brez ljubkosti

estar desgraciado ne imeti sreče, imeti smolo
desgraciado m nesrečnik, nesrečnež, revež, ubožec

dēsideō -ēre -sēdī (—) (dē in sedēre)

1. brez dela (leno) posedati, brez dela biti, roke križem držati, lenariti: Pl., Q., Symm., frustra ubi totum desedi diem Ter., aquila ramis desidet Ph., d. in aliquo spectaculo Sen. ph., d. in discrimine sociorum Suet. ne pomagati.

2. na stranišču sedeti: Cels.

desiderare v. tr. (pres. desidero) želeti; hoteti; zahtevati:
farsi desiderare pustiti se čakati
lasciar a desiderare ne zadovoljevati, biti pomanjkljiv, ne ustrezati

dēsīderium -iī, n (dēsīderāre)

1. hrepenenje, poželenje, želja, koprnenje, pogrešanje: desiderium est libido eius, qui nondum adsit, videndi Ci., me tanto desiderio afficis, ut … Ci. vzbujaš mi tolikšno hrepenenje, idque faciunt cum desiderio Ci., desiderio tabescere Ci., macerare aliquem desiderio L., desiderio macerari Sen. ph., demus … hoc desiderio iam paene publico, ne … Q.; pesn.: desiderī temperare pocula H. čaše hrepenenja = ljubezenski napoj; v pl.: desideriis icta fidelibus patria H. z bridkim hrepenenjem prežeta zvesta domovina. Večinoma z objektnim gen.: d. Athenarum Ter., coniunctissimi atque amantissimi viri Ci., flens dolore ac desiderio mei Ci., tota Italia desiderio libertatis exarsit Ci., miserum desiderium urbis me tenet Ci. ep. kar koprnim po mestu, esse in desiderio rerum sibi carissimarum Ci. želeti si, aliae cuius d. rei Lucr., d. tam cari capitis H., eadem causa dictatoris desiderium senatui fecit L. je senatu vzbudil željo, voliti diktatorja, parentium patriaeque explere desiderium L.; nam. objektnega gen. z ad: aliqua vis desiderii ad sanandum volnus iniuriae Ci. ep.; tudi: desiderio id fieri tuo (= tui) Ter.; s subjektnim gen. (redk.): desideria imperitorum commovere Ci., omnium civium desiderio revocari Ci., sum in desiderio civitatis Ci. država si me želi, de horum desiderio cotidie aliquid audiebam Ci.; z obema gen.: filii parvi desiderium mei Ci.; desiderium v finalnem dat.: magno desiderio fuit ei filius Ter.; met. predmet hrepenenja (poželenja): meum d. Ci. ep., nunc (mihi) desiderium curaque non levis H., cum desiderio meo nitenti Cat.; v pl.: Petr.

2. pren. potreba, nuja: cibi potionisque d. naturale L., d. corporum L., Plin., Veneris, humoris (= aquae) Cu., hae manus suffecere desiderio meo Cu.

3. met. (v cesarstvu) želja, prošnja: desiderio alicuius indulgere Plin. iun., desideria provinciarum Plin. iun. ali adeuntium hominum ali militum Suet., desideria militum ad Caesarem ferre, desideria legionum T.

dēsĭdia¹ -ae, f (dēses, dēsidēre) leno posedanje, nedelavnost, lenoba: Pl., O., Pr., Suet., quod ab industria plebem ad desidiam avocari putabant Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., fuga laboris desidiam coarguit Ci., desidiae minuendae causā C., socordiā atque desidiā bonum otium conterere S., vitanda est improba Siren desidia H., equitem marcescere desidiā L.; v pl. = lenarjenje: Lucr., Gell., vobis … desidiae cordi V.; pren. (o njivi) počivanje, ležanje v pušči: longa d. Col.

dēsiliō -īre -siluī, poklas. -silīvī (Col.), -siliī (Col., Iust., Aus.), st.lat. -suluī (Pl.) (-sultum) (dē in salīre) dol (po)skočiti, s česa skočiti (skakati); abs.: O. (Metam. X, 722), desilite, milites C., ille desilit (namreč z voza) Cu. Izhodišče s praep.: de raeda Ci., de navibus C., de muro Suet., ex essedis, ex equis C., ex equo, ex navi L., e tribunali Cu., ab equo V., ab alto curru O.; pesn. in poklas. s samim abl.: curru V., lecto, altis turribus H., saxo O., tribunali T., vehiculo Arn. Smer s praep.: ad terram e scapha Pl., ad pedes C., de navi in scapham Pl., in undas, in rogos medios O., in scapha s Cu., in mare Suet.; pren.: si non … moraberis … nec desilies imitator in artum H. in ne skočiš … v ožino = se ne zaletiš, d. in mortem Sen. ph. pognati se v smrt; (o neživih subj., npr. o vodi) = priskakljati, privreti: unde loquaces lymphae desiliunt tuae H., montibus altis levis crepante lympha desilit pede H.; ex alto desiliens aqua O. dol vršeča; (o blisku, streli) = (dol) švigniti (švigati): vidistis … fulmina aetheriā desiluisse domo Pr.

désintéresser [-se] verbe transitif odškodovati

se désintéresser de quelque chose ne imeti interesa za kaj, ne se zanimati za kaj, zanemarjati
se désintéresser de son travail ne se brigati za svoje delo, zanemarjati ga

desire¹ [dizáiə] samostalnik (for, to do)
poželenje, hrepenenje; želja, zahteva, prošnja; zaželeno

to have no desire for s.th. ne marati česa
by desire po želji
to satisfy a desire izpolniti željo
in accordance with one's desire po želji koga