Franja

kdo² [ó] (koga, komu …) nedoločno: wer, jemand, einer, irgendwer
je kdo tu? ist jemand da?
|
figurativno kakor kdo je nachdem
figurativno imeti česa: kot le kdo in Hülle und Fülle, übermäßig viel
| ➞ → kdove-

kdó (kóga) pron.

1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
s kom se pogovarjaš? con chi parli?
kdo je kdo? chi è?

2. (v retoričnem vprašanju) chi:
kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
PREGOVORI:
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

kélih coupe ženski spol (à vin, à champagne) ; (religija) calice moški spol

kelih trpljenja calice d'amertume
izpiti kelih do dna boire le calice jusqu'à la lie

kéltski celtique, celte, des Celtes

keltski jezik le celtique, le celte, la langue celtique

kesáti se se repentir de quelque chose, regretter quelque chose

še kesal se boš za to tu t'en repentiras, tu le regretteras

ki (oziralni zaimek) qui

tisti, ki celui qui
ti, ki veš toi qui sais
bil je prvi, ki il fut le premier qui (ali à + inf.)
človek, ki o njem govoriš l'homme dont tu parles
dekle, ki sem z njo govoril la fille à qui (ali laquelle) j'ai parlé
govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš tu parles de choses que tu ne connais pas

kick¹ [kik] samostalnik
brca
šport strel (nogomet)
ameriško spurt; udarec, sunek, sunkovita vožnja; sunek, udarec nazaj (strelno orožje); udarna moč, odporna sila, elan, energija
ameriško, sleng opojnost alkoholne pijače; dražljaj, mik
ameriško ugovor, očitek, pritožba
britanska angleščina, sleng kovanec za 6 penijev
britanska angleščina najnovejša moda

ameriško to get a kick out of uživati v čem
sleng to get the kick biti vržen iz službe
for kicks le za šalo
that cocktail has got a kick ta koktajl ima nekaj v sebi
he's got a kick pijan je
to give a kick to pognati kaj v tek
to have no kick left biti na koncu svojih moči
to have the kick on one's side imeti srečo
let's have one more kick! poskusimo še enkrat!
more kicks than halfpence več graje kot hvale
šport free kick prosti strel (nogomet)

kíkla (-e) f pog.

1. obl. (krilo) gonna

2. ekst. pren. gonnella:
laziti, letati, noreti za kiklami rincorrere le gonnelle

kíta (-e) f

1. treccia:
imeti kite portare le treccie

2. treccia, filza

3. anat. tendine; legamento:
pretrgati si kite strapparsi i tendini

4. lov. branco, torma, stormo

kitájski chinois, de (la) Chine

kitajski jezik le chinois, la langue chinoise
kitajsko srebro maillechort moški spol
kitajski zid muraille ženski spol de Chine

kjé adv.

1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?

2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)

kládivo, kladívo marteau moški spol

kovaško kladivo marteau de forge(ron)
leseno kladivo maillet moški spol
pnevmatično kladivo marteau pneumatique
strojno kladivo marteau mécanique
zakovno kladivo marteau riveur, rivoir moški spol
srp in kladivo la faucille et le marteau
(šport) metanje kladiva lancement moški spol (ali lancer moški spol) du marteau
znajti se med kladivom in nakovalom être pris entre l'enclume et le marteau

klápa² (-e) f film. ciac:
žarg. padla je prva klapa sono iniziate le riprese (di un film), è partito il primo ciac

klás (-a) m

1. spiga:
pšenica gre v klas il grano mette le spighe
pren. iti v klas andare a gonfie vele
pšenični klas spiga di grano

2. bot. spiga (semplice):
sestavljen klas spiga composta

3. nareč. (koruzni storž) pannocchia (di granturco)

klásičen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na stare Grke in Rimljane, tudi ekst. ) classico:
klasična filozofija filosofia classica
klasična tragedija tragedia classica
šol. klasična gimnazija (ginnasio) liceo classico
žena klasične lepote una donna di bellezza classica

2. (ki ima umetniške značilnosti nekega naroda, jezika v največji meri) classico:
klasična dela naše literature le opere classiche della nostra letteratura

3. ekst. classico, tradizionale, esemplare, tipico, caratteristico:
klasično pohištvo mobili classici
klasična oblika suknjiča taglio classico della giacchetta
klasično orožje armamento classico, convenzionale
šport. klasične discipline discipline classiche
šport. klasična kombinacija combinata nordica

klásika classicisme moški spol , période ženski spol classique

francoska klasika le classicisme français

kláti (kóljem)

A) imperf. ➞ zaklati

1. ammazzare (il porco, l'agnello, il vitello); tirare il collo (ai polli)

2. pren. ammazzare, uccidere

3. spaccare (legna)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolje ga po trebuhu ha crampi allo stomaco
bolhe me koljejo mi mordono le pulci
pren. resnica v oči kolje la verità riesce molesta
pren. skrbi ga koljejo è assillato da preoccupazioni

B) kláti se (kóljem se) imperf. refl. azzuffarsi; battersi

klaviatura samostalnik
1. (tipke na glasbilu) ▸ klaviatúra, billentyűzetVsaka od običajno 61 tipk na klaviaturi je namenjena enemu tonu ali frekvenci. ▸ A legtöbbször 61, a billentyűzeten található billentyű egy-egy hang vagy frekvencia megszólaltatására szolgál.
Povezane iztočnice: manualna klaviatura, nožna klaviatura, pedalna klaviatura

2. (nabor; repertoar) ▸ tárház
Eliju Rothu je treba priznati, da pozna klasične filmske grozljivke in da zna uporabiti klaviaturo filmske groze. ▸ Eli Roth esetében el kell ismernünk, hogy ismeri a klasszikus horrorfilmeket és a filmes horror teljes tárházát tudja alkalmazni.
Strankin voditelj ni le izredno karizmatična osebnost, temveč spretno obvlada tudi klaviaturo politične taktike in strategije. ▸ kontrastivno zanimivo A párt vezetője nem csak rendkívül karizmatikus személyiség, de ügyesen tud játszani a politikai taktikákkal és stratégiákkal is.

klécati (-am) imperf.

1. vacillare, barcollare:
šalj. noge klecajo le gambe fanno giacomo giacomo

2. pren. (okorno stopati) andare, avanzare barcolloni

klečanje samostalnik
1. (dotikanje tal s koleni) ▸ térdelés, térdepelés Klečanje na kolenih lahko postane med dolgotrajnim ročnim pletjem zelo neudobno. ▸ A sokáig tartó kézi fonás alatt a térdelés nagyon kellemetlenné válhat.
Poredne učence so kaznovali s palico ali klečanjem na koruzi. ▸ A rosszalkodó tanulókat pálcával és kukoricán térdepeléssel büntették.
Duhovnost je več kot le klečanje pred oltarjem. ▸ A lelkiség több az oltár előtt térdelésnél.
Klečanje pred človekom je v azijskih državah najvišja stopnja izražanja spoštovanja. ▸ Az ázsiai országokban a letérdelés egy másik ember előtt a tisztelet kifejezésének a legmagasabb foka.

2. (o ponižnosti) ▸ térdre borulás, térdre ereszkedés, meghunyászkodásNewyorčani so izgubili živce nad županovim prisiljevanjem mesta h klečanju pred njim. ▸ A New York-iak elveszítették a türelmüket a polgármesterükkel szemben, aki szeretné, ha térdre borulna előtte a város.
To, kar me je ves čas po vojni motilo, zlasti v kulturi, je bilo klečanje pred vsem tujim - od romanopisja do filozofije. ▸ Ami háború után mindig zavart, elsősorban a kultúra területén, az a térdre ereszkedés volt a a külföldi dolgok előtt, a regényírástól a filozófiáig.
Veliki slovenski umi od Prešerna in Cankarja do Kocbeka so bili veliki kritiki slovenske ponižnosti in klečanja pred gospodarji. ▸ A nagy szlovén elmék Prešerentől és Cankartól kezdve egészen Kocbekig a szlovén alázatosság és az urak előtti meghunyászkodás nagy bírálói voltak.