Franja

running¹ [rʌ́niŋ] samostalnik
tek, tekanje, tekmovanje v teku, dirka, tekma (tudi figurativno)
moč ali sposobnost za tek; upravljanje, vódenje, nadzor(stvo); predor

in the running ki ima upanje na uspeh v tekmi
running of the nose nahod
running of a blockade prebitje, predor blokade
running of a machine strežba stroja
to be out of the running šport zaostati v teku, ne imeti upanja na uspeh, na zmago; ne priti v poštev (for za)
to make the running voditi (v teku), dajati tempo
to put s.o. out of running šport izriniti koga iz tekmovanja
to take (up) the running prevzeti vodstvo (v teku, dirki)

run off neprehodni glagol & prehodni glagol
uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
ekonomija poteči, zapasti (menica)
ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
šport odločiti dirko
ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
to run off a speech oddrdrati, imeti govor

ruōlo m

1. pravo razpored:
ruolo d'udienza razpored razprav, obravnav

2. admin. sistemizacija:
impiegato di ruolo, personale di ruolo stalno nastavljen uslužbenec, stalno nastavljeno, redno osebje
professore di ruolo redni profesor

3. davčna odmera (odločba)

4. gled., film vloga

5. ekst. vloga, funkcija:
svolgere il ruolo di pren. biti (kdo, kaj), imeti funkcijo (koga, česa)

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

rúž (rdečilo za ustnice ipd.) rouge

črtalo z rúžem lipstick
imeti debelo plast rúža na obrazu to have a heavily rouged face, pogovorno to lay the rouge (ali make-up) on with a trowel
nalepotičiti se z rúžem to rouge oneself

sabot [sabo] masculin lesen čevelj, cokla; kopito, parkelj; vrtavka (igrača); technique zavora, cokla; slab instrument, slabo orodje, slabo vozilo, »škatla«

sabot d'arrêt, d'enrayage cokla
baignoire féminin sabot kratka banja, kjer se kopljemo sedé
dormir comme un sabot spati kot polh, kot ubit
je le vois, je l'entends venir avec ses gros sabots (figuré) njegove namere so preočitne
avoir du foin dans ses sabots imeti (denarna) sredstva, biti premožen
il est venu à Paris en sabots (figuré) v Pariz je prišel z zelo skromnimi sredstvi (a je nato uspel, obogatel)

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci

Sachverstand, der, strokovno védenje; Sachverstand haben/besitzen imeti strokovno védenje/razumeti se na (kaj)

Sack, der, (-/e/s, Säcke) vreča (tudi Medizin); (Tasche) žep; figurativ žakelj; (Hodensack) mošnja; den Sack zubinden zašpiliti (kaj); auf den Sack gehen/fallen iti na živce; in Sack und Asche v raševini; jemanden in den Sack stecken vtakniti (koga) v žep; jemanden/etwas im Sack haben imeti (koga/kaj) v žepu; mit Sack und Pack z vso svojo robo; Säcke unter den Augen žaklji pod očmi

saco moški spol vreča; malha, torba, nahrbtnik; spokorna obleka; ohlapen plašč; sakó; (posteljna) prevleka; medicina gnojna vrečica; pomorstvo zaliv; plenjenje, oplenitev; ljudsko zadnjica

saco lagrimal solznik
saco de noche spalna vreča
saco de mentiras kup (vreča) laži
saco de pan krušnjak
no caer en saco roto (fig) imeti svoj učinek, ne zraven udariti
es un saco roto je sod brez dna
entrar a saco (en) napraviti plenilen in morilen vpad
meter (ali poner) a saco (voj) opleniti

sacré, e [sakre] adjectif, religion svet, pcsvečen; maziljen; musique sakralen; nedotakljiv; populaire presnet, preklet; izreden

le sacré collège kolegij kardinalov
sacré menteur! (populaire) presneti lažnivec!
(populaire) sacré nom de Dieu!, sacré nom d'un chien! prekleto! sakrament!
art masculin sacré, musique féminin sacrée cerkvena umetnost, glasba
édifice masculin sacré svetišče
droit masculin sacré sveta, nedotakljiva pravica
livres masculin pluriel sacrés stari in novi testament (za kristjane)
le mal sacré božjast
avoir une sacrée chance imeti sakramensko srečo
il faut un sacré courage pour y ailer treba je vražjega poguma, da greš tja
par ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj svetega

sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet

sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo

saddle [sædl]

1. samostalnik
sedlo (tudi figurativno)
gorsko sedlo; nosilni drog za dve vedri; nosilec žice na vrhu električnega stebra; pohrbtina (meso živine ali divjačine)

in the saddle trdno v sedlu, figurativno na zanesljivem mestu, na oblasti
saddle of mutton koštrunova pohrbtina
to be in the saddle biti na konju, zapovedovati
to take (to get into) the saddle zajahati konja
to put the saddle on the right (wrong) horse figurativno obdolžiti pravo (napačno) osebo
to be thrown from the saddle biti vržen iz sedla

2. prehodni glagol
osedlati
figurativno obremeniti (with z)
natovoriti, naložiti, naprtiti (upon na)

to be saddled with s.o. imeti koga na vratu
to saddle s.o. with responsibility, to saddle responsibility upon s.o. naložiti komu odgovornost
to saddle oneself with naprtiti si (kaj) (na vrat)
to saddle a theft on an innocent person naprtiti tatvino nedolžni osebi
neprehodni glagol
povzpeti se, sesti v sedlo

sagen reči; dejati; povedati (was Sie nicht sagen kaj ne poveste; sag es povej, sagen es frei heraus naravnost povej; das sagt alles to vse pove); praviti; govoriti; (so) nicht sagen (sollen) ne (smeti) govoriti (tako); gute Nacht sagen voščiti lahko noč; ins Ohr sagen prišepniti, prišepetavati; sagen lassen jemandem sporočiti (komu); sich nichts sagen lassen ne pustiti si nič reči; etwas/nichts zu sagen haben imeti besedo/ne imeti besede; es ist nicht zu sagen ne da se povedati; sagen wir mal recimo; ich würde sagen po mojem (mnenju); um nicht zu sagen da ne rečem; will sagen hočem reči, natančneje; sage und schreibe reci in piši; sag bloß nicht ne boš menda rekel; er kann von Glück sagen ... lahko je srečen, da ... gesagt: wie sagen kot rečeno; es ist nicht sagen ni rečeno; damit soll nicht sagen sein s tem nočem reči, s tem ni rečeno; gesagt, getan rečeno, storjeno; leichter sagen als getan laže reči kot storiti; [laß] lass dir das gesagt sein! zapomni si

sal ženski spol sol; figurativno začimba; dovtip(nost); zdrava pamet; figurativno dražest, gracioznost, ljubkost

sal amarga, sal de Inglaterra grenka sol
sal común, sal blanca kuhinjska sol
sal gema kamena sol
sal (amarga) de Glauber Glauberjeva sol
sal marina morska sol
sal y pimienta (pop) zdrava pamet
sal vegetal pepelika
sal volátil dišeča sol
mina de sal rudnik soli
sin sal nesoljen; brez soli, plehek
hacerse sal y agua (fig) propasti, razbiti se
poner (demasiada) sal preveč soliti, zasoliti
tener poca sal (en la mollera) (fig) malo soli v glavi imeti
sales pl dišeča sol

sala ženski spol dvorana; sejna dvorana; sprejemna dvorana; soba (za gosta)

sala de baile plesna dvorana
sala de casino dvorana zdraviliškega doma
sala de conferencias posvetovalna dvorana; predavalnica
sala de dibujo risalnica
sala de equipajes prtljažnica
sala de espera čakalnica
sala de fumar kadilnica
sala de gimnasia telovadnica
sala de justicia sodna dvorana
sala de recepciones, sala de visitas sprejemna dvorana
sala de recibir sprejemnica
gran sala slavnostna dvorana
hacer sala imeti sejo

sale [sal] adjectif umazan (tudi figuré), zamazan; grd; figuré nespodoben, odvraten; (naloga) zelo neprijeten, nehvaležen; masculin umazanec, pujs(ek)

une sale affaire neprijetna zadeva
(populaire) un sale coup pour la fanfare neprijetna stvar, zadeva
ongles masculin pluriel sales črni nohti
sale comme un cochon, comme un porc, comme un goret, comme un peigne umazan ko prašič, zelo umazan
avoir les mains sales imeti umazane roke
il fait un sale temps grdo vreme je
jouer un sale tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
laver son linge sale en famille urediti nelepe domače zadeve v domačem krogu
raconter des histoires sales pripovedovati slane, obscene, kosmate zgodbe

salero moški spol solnik, sipalnik soli; slanica (za divjad), solišče; figurativno ljubkost, gracioznost; zdrava pamet; ameriška španščina prodajalec soli

tener salero dovtipen biti; imeti zdravo pamet
industria salera industrija soli