Franja

nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo

3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno

noche ženski spol noč; (pozen) večer; tema; zmeda; pesniško smrt

Noche Buena sveta noč
noche de luna mesečna luč
noche toledana noč brez spanja
la noche de la víspera prejšnja noč
noche y día (dia y noche) noč in dan, neprestano
a la noche, por la noche zvečer
a las altas horas de la noche v poznih nočnih urah
a media noche opolnoči
a primera noche v prvih nočnih urah
a la entrada de la noche, al cerrar la noche ob nastopu noči
ayer noche (= anoche) sinoči
de noche ponoči
de la noche a la mañana čez noč, nenadoma, nepričakovano
esta noche nocoj, drevi
se va haciendo de noche, la noche cierra noč pada na zemljo
muy de noche, muy entrada la noche globoko v noči
en plena noche sredi noči
hacer noche (en) prenočiti (v)
pasar la noche noč prebiti, prenočiti
¡buenas noches! lahko noč! dober večer!
a buenas noches na slepo, tjavdan

nóč night; night-time, nightfall; (tema) darkness, dark

do nóči till dark
pozno v nóč far into the night, till late at night
pred nóčjo before nightfall
vsako nóč every night, nightly
nóč za nóčjo night after night
sredi trde nóči in the dead of the night, at dead of night
preko nóči, čez nóč overnight
pod nóč in the dusk
vso, celo nóč all night (long)
neke nóči one (certain) night
preteklo nóč last night
cele nóči for whole nights
neke temne nóči on a dark night
lahko nóč! good night!
trajajoč vso nóč nightlong, all-night
nóč na dan (24 ur brez prekinitve) around the clock
mesečna nóč moonlit (ali moonlight) night
kresna nóč Midsummer Night
božična, sveta nóč religija Christmas Eve
novoletna nóč New Year's Eve
velika nóč religija Easter
poročna nóč wedding night, nuptial night
šentjernejska nóč zgodovina the Massacre of St. Bartholomew's Eve
polarna nóč the polar night
viharna nóč a dirty night
nóč brez spanja a sleepless night, a restless night
1001 noč Arabian Nights' Entertainments pl, the Arabian Nights pl
nóč se dela it is getting dark; it is growing dark
biti različen kot nóč pa dan to be as different as chalk and cheese
prebiti dobro (slabo) nóč to have (ali to pass) a good (a bad) night
nóč in dan mislim na to I keep thinking of it night and day
vso nóč sem spal I slept the whole night (through)
prebil sem nóč brez spanja I had (ali passed) a sleepless night, I did not sleep a wink all night
vso nóč nisem niti za hip zatisnil očesa I could not get a wink of sleep all night
prekrokati nóč to make a night of it
prebdeti, prečuti nóč to sit up all night
on bdí dolgo v nóč he sits up late, he keeps late hours
delati nóč in dan to work night and day
ostati čez nóč (prenočiti) to stay the night
nóč ga je vzela he slipped away under cover of night

nóč nuit ženski spol

lahko noč! bonne nuit!, bonsoir!
ponoči pendant la nuit, de nuit, la nuit, nuitamment
čez noč pendant la nuit, (kar) du jour au lendemain
noč in dan jour et nuit
vso noč toute la nuit, la nuit entière
pred nočjo, ob nastopu noči à la nuit tombante, à la tombée de la nuit, au crépuscule
noč brez spanja une nuit blanche (ali d'insomnie)
noč se dela il se fait nuit, il commence à faire nuit, la nuit vient (ali tombe)
vso noč ne zatisniti očesa ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit
delati pozno v noč travailler jusque tard dans la nuit
božična, sveta noč la nuit de Noël
kresna noč nuit de la Saint-Jean
poročna noč nuit de noces
silvestrska noč nuit de la Saint-Sylvestre
šentjernejska noč nuit (ali massacre moški spol) de la Saint-Barthélemy
velika noč Pâques

nóč noche f

lahko noč! ¡buenas noches!
čez noč durante la noche
(kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
sredi noči en plena noche
noč je es de noche
noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
prebedeti noč pasar la noche en vela
noč in dan día y noche
noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
prejšnja noč la noche de la víspera
mesečna noč noche de luna
šentjernejska noč noche de San Bartolomé
silvestrska noč noche f vieja
božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección)

nœud [nö] masculin vozel, petlja; grča, zaplet; vozel (= morska milja, 1851 m); anatomie členek, gleženj; figuré bistvo, glavna točka, jedro; pluriel vezi

nœud coulant zanka
sans nœud(s) brez grč(e)
nœud de la gorge (anatomie) Adamovo jabolko
nœud papillon metuljček (kravata)
nœud du problème bistvo problema
nœud du trafic, routier, ferroviaire prometno, cestno, železniško vozlišče
nœud d'une tragédie zaplet v tragediji
le navire file 25 nœuds ladja vozi 25 vozlov na uro
faire, défaire un nœud napraviti, razdreti vozel
faire un nœud à son mouchoir napraviti si vozel v robec
j'ai un nœud à la gorge stiska me v grlu, figuré sem v mučnem položaju
trancher, couper le nœud gordien presekati gordijski vozel, figuré energično rešiti dotlej nerešljivo težavo

nog|a¹ [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
lesena noga Holzbein
močno se poteča noga Schweißfuß
indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
pri prižnici: der Fuß
figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
… noge/nog Fuß-, Bein-
(bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
zviti si nogo sich den Fuß vertreten
brez noge medicina beinamputiert

na nogi auf dem Fuß
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

z nogo mit dem Fuß
sunek z nogo šport der Beinschlag
biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
dotikati se z nogo koga füßeln
drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
noge množina:
dolge tenke noge Storchbeine množina
iksaste noge X-Beine
z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
oksaste noge Säbelbeine
kratke krive noge Dackelbeine
dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
ožuliti si noge sich wund laufen
razgibati si noge sich die Beine vertreten
vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
nog množina:
par nog das Beinpaar
nega nog die Fußpflege
potenje nog der Fußschweiß
umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
razkrečenih nog spreizbeinig
trdih nog steifbeinig
lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
urnih nog flinkfüßig
ploskih nog plattfüßig
-beinig (tenkih nog storchbeinig)
čez noge über die Füße/Beine
spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

med noge zwischen die Füße/Beine
stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

na nogah auf den Beinen
bolan na nogah fußleidend
na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

na noge auf die Beine
hrom na noge fußlahm
nog na zadnje noge kreuzlahm
dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
šport skok na noge der Fußsprung
šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

od nog von den Füßen
od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
pod noge:
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

pod nogami unter den Füßen
goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

v nogah in den Beinen

bolečina v nogah der Fußschmerz

za noge für die Füße/Beine
prostor za noge die Beinfreiheit
sprej za noge der Fußspray
vreča za noge der Fußsack

z nog von den Füßen
stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

z nogami mit den Füßen/Beinen
težave z nogami das Beinleiden
šport kroženje z nogami das Beinkreisen
otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

nogavic|a ženski spol (-e …) der Strumpf (mrežasta Netzstrumpf, volnena Wollstrumpf), kratka: die Socke (bombažna Baumwollsocke, volnena Wollsocke); (dokolenka) der Kniestrumpf, der Beinling; figurativno der Spartopf, der Sparstrumpf
nogavica čez obraz die Strumpfmaske
hlačne nogavice die Strumpfhose
tovarna nogavic die Strumpffabrik
brez nogavic strumpflos
v nogavicah bestrumpft
v samih nogavicah auf Strümpfen
pas za nogavice der Hüfthalter, der Strumpfhaltegürtel, Strumpfbandgürtel
držka za nogavico der Strumpfhalter
šiv na nogavici die Strumpfnaht
prihranki v nogavici Ersparnisse im Strumpf

nogavíca (kratka) sock, (dolga) stocking

dolge nogavíce long stockings, hose pl
par nogavíc a pair of stockings
zelo kratka nogavíca (do gležnjev) ankle sock, bobby sock, pl -sox, -s
tenke, prozorne ženske nogavíce sheer stockings, pl
nogavíce z ojačanimi prsti in peto stockings pl with reinforced heels and toes
brezšivne nogavíce seamless stockings pl
bombažne nogavíce cotton stockings pl
moška nogavíca sock, half hose
ženske nogavíce ladies' (ali women's) stockings pl
elastične nogavíce elastic stockings pl
nogavíca -dokolenka knee-length, mid-length
nogavíce iz umetne svile rayon stockings pl
najlonske nogavíce nylons pl
svilene nogavíce silk stockings pl
volnene nogavíce woollen (ZDA woolen) stockings pl
v nogavícah (= sezut) in one's stockings, in one's stockinged feet
obut (le) v nogavíce stockinged
nogavíce brez stopala hosetops pl
nogavíce za krčne žile elastic stockings pl
tovarna nogavíc hosiery mill
trgovina z nogavícami hosier's
obleči (sleči) nogavíce to put on (to take off) one's stockings
obleči komu nogavíce to help someone on with his (ali her) stockings
nogavíca se natrga the stocking ladders, there is a ladder in the stocking
pas za nogavíce suspender belt
podveza za nogavíco garter; suspender

nogavíca (-e) f pl. nogavice calze:
obuti nogavice mettere le calze
plesti nogavice fare la calza
moške, ženske nogavice calze da uomo, da donna
bombažne, najlon, volnene nogavice calze di cotone, di nylon, di lana
debele nogavice calze grosse
dolge nogavice calze
elastične nogavice calze elastiche
kratke nogavice calzini
hlačne nogavice collant, calzamaglia
mrežaste nogavice, nogavice brez šiva calze a rete, calze senza cucitura

noix [nwa] féminin oreh (sadež); premog orehovec; nekoliko, malce

noix de galle šiška
noix de coco, muscade kokosov, muškatov oreh
noix de veau notranji del telečjega stegna
à la noix (de coco) brez vrednosti; neumen
marcher sur des noix kot po jajcih hoditi
(populaire) noix (de genou) (anatomie) pogačica

nōlō, nōlle, nōluī (ixpt. *nĕ volō; v obl. nōn vīs, nōn vult, nōn vultis je v klas. lat. starejšo nikalnico ne izpodrinila mlajša nōn, gl. tudi opombo)

1. ne hoteti, ne želeti; z obj. v acc.: quae etiam si nolunt Ci., nolo plura Ci., nolo amplius quam centum iugera N.; z dvojnim acc.: quia patres ordinem publicanorum in tali tempore offensum nolebant L., quorum se similem nolens Tert.; z inf. ob istem subj.: nolo ego hanc adeo efflictim amare Naev. fr., abire nolumus Pl., locum relinquere noluit Ci., nobilem adulescentulum non tam allicere volui, quam alienare nolui Ci. ep., non parēre noluit N. ni hotel biti nepokoren, aliquem videre nolle Gell., nolentes prodire Fl., nolendo credere infidelitatis crimine non carebant Aug.; z ACI ob spremenjenem subj.: nolo esse falsā famā gnatum suspectum tuom Ter., illi habitare in eo loco Syracusanum, quā naves accedere possent, noluerunt Ci., pluribus praesentibus eas res iactari nolebat C., id vos ignorare nolui N.; včasih asindet. s pomenom nikalnice pred zahtevnimi stavki: nolo ames Pl., quin nolo mentiare Ter., nolo me in via cum hac veste videat Ter., nolo accusator in iudicium potentiam adferat Ci., nollem dixissem Ci. želel bi, da bi tega ne bil rekel, nollem idem alio loco dixisset Ci., Carthaginem et Numantiam funditus sustulerunt; nollem Corinthum (sc. sustulissent) Ci. da bi le ne bili Korinta, nolo in aliud horae diffluant Aug. Nōlī, nōlīte, nōlītō, nōlītōte z inf. se pogosto uporabljajo za krepkejši opis zanikanega imperativa: Luc. ap. Non., Petr., Suet., Vop., noli putare Ter., Ci. nikar ne misli, nolite existimare Ci. nikar ne mislite, nolitote dubitare Ci., nolite, oro vos, … id mihi dare, quod … N., contendere noli, nolito … ducere H.; pleonast.: noli … me velle ducere N., nolite velle experiri L. Nolle z nikalnico ali drugo zanikano besedo, ne da bi se nikalnici ničili: nolle successum, non patribus, non consulibus L., nolui deesse ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci., noluerit nemo accipere Varr. ap. Non. Sicer pa non ali neque nolle = ne biti zoper kaj, ne nasprotovati čemu, ne zavrniti (zavračati) česa, biti voljan (pri volji), pripravljen biti, privoliti (privoljevati) v kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: cum se non nolle dixisset Ci. ko je dal svojo privolitev, quae scire te non nolle arbitramur Ci. ep. kar ti po našem mnenju ne bo neljubo vedeti, neque enim ipsi nolunt Ci. hočejo, so pripravljeni, pristajajo (na to); tako tudi nisi nolle = le hoteti: eo deliciarum pervenimus, ut nisi gemmas calcare nolimus Sen. ph. Posebna rekla: velit nolit ipd., gl. volō, velle; quod nolis Ter. = česar bog ne daj, quod nolim Ci. ep. česar ne bi rad videl = česar bog ne daj; nollem ne bi hotel, ne bi želel: Tertullae nollem abortum Ci. ep., nollem factum ali (elipt.) samo nollem (sc. factum) Ter. žal mi je, če … ; sed nolo pluribus (sc. verbis rem exsequi) L. Poklas. pt. pr. v abs. abl.: me nolente Q. brez mojega privoljenja, zoper mojo voljo, proti moji volji, nolente senatu Lucan., nolentibus nobis Sen. ph., nolentibus Atheniensibus Val. Max. — Redek in le pri poznejših piscih je abl. gerundii nolendo: Tert., Aug.

2. occ. nolle alicui ne hoteti, ne želeti komu dobro, nenaklonjen biti komu, zlo hoteti komu: cui qui nolunt, idem tibi non sunt amici Ci. ep.

Opomba: Neskrčene predklas. obl.: nevīs (= nōn vīs) Pl., nevolt (= nōn volt [vult]), Tit. fr., Pl., nevellēs (= nollēs) Pl. — Pomni: nōltis (= nōn voltis [vultis]) Luc. fr.

nom [nɔ̃] masculin ime; priimek; grammaire samostalnik

nom de baptême, petit nom krstno ime
nom abstrait, collectif, commun pojmovno, skupno, obče ime
nom commercial, social tvrdka
nom de jeune fille dekliško ime
nom de guerre izposojeno (privzeto) umetniško, odrsko ime, psevdonim
nom de lieu krajevno ime
nom-pilote (po)znano ime
nom propre lastno ime
au nom de (mes amis) v imenu (mojih prijateljev)
j'agis en son nom delam v njegovem imenu
en mon nom personnel v mojem osebnem imenu
sans nom (figuré) neverjeten, nezaslišan
sous un nom d'emprunt pod privzetim imenom
(populaire) nom de nom! nom d'un chien! hudiča! prekleto!
arrêter quelqu'un au nom de la loi aretirati koga v imenu zakona
décliner son nom povedati svoje ime, dati se spoznati
connaître quelqu'un de nom koga po imenu poznati
se faire un nom postati znan, ustvariti si ime
se faire un grand nom postati slaven
nommer, appeler les choses par leur nom (figuré) reči bobu bob, izraziti se naravnost, brez olepšavanja, brezobzirno

nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

(bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
au nombre de mille tisoč po številu
nombre premier praštevilo
nombre total skupno število, vsota, seštevek
nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
nombre pair, impair sodo, liho število
nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
en (grand) nombre v velikem številu
le plus grand nombre večina
en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
sans nombre brez števila, brezštevilen
depuis nombre d'année, s že precéj let
compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
élever un nombre au carré kvadrirati neko število
être du nombre biti (spadati) zraven
n'être pas en nombre ne biti sklepčen
faire nombre povečati število, zraven šteti

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

non [nɔ̃] adverbe ne; kajne

non plus tudi ne
non seulement ne le
dire que non reči, da ne
ce n'est pas beau, non? to ni lepo, kajne?
ah ça! non! tega pa že ne!
non pas kaj še, nasprotno, sploh ne
non sans peine ne brez truda
je ne dis ni oui ni non ne rečem ne da ne ne
non seulement il ne fait rien, mais encore il proteste ne samo, da nič ne naredi, ampak še protestira
il aimait ce quartier de la ville, non pas qu'il füt beau, mais parce qu'il était tranquille rad je imel to mestno četrt, ne zato, ker bi bila lepa, ampak ker je bila mirna
les pays non-engagés neuvrščene dežele
se disputer pour un oui ou pour un non kregati se za vsako malenkost; masculin ne
un non catégorique kategoričen ne

non lih

non m liho število
de non lih, brez para, neparen
estar de non preveč(čez mero) biti
quedar de non sam (pre)ostati
de nones nezaseden, prost; brez zaposlitve
dice que nones on se brani; pravi, da ne

nōn, stlat. noenum ali noenu (sklop iz *nĕ + *oinom > n'oinom > noenum, nōn) ne

I.

1. prosta nikalnica: noenum rumores ponebat ante salutem Enn., noenu decet mussare Enn.; kadar non zanika cel stavek, stoji pred določnim glag.: non est ita Ci., praeterita mutare non possumus Ci., ad classem remissus non est N.; kadar zanika posamezen pojem, pa pred njim samim: tanta, non insolentia, sed immanitas Ci., non vi, sed voluntate N., poteras has horas non perdere Plin. iun. — Posebne zveze:
a) s posamezno besedo se non včasih spoji v en pojem, s katerim se rahleje izrazi nasprotje: non corpus Ci. „netelo“, non sutor H. „nečevljar“, non homo (pesn.) = nemo H., non orator „negovornik“, non agendi fastidium Q. mržnja do nedelavnosti, non possessor, non dominus Dig. „neposestnik“, „negospodar“; non nollem (= vellem) Ci., non defuit (= adfuit) N., homo non aptissimus ad iocandum Ci. ne kaj (ne posebno) spreten, homo non beatissimus N. nikakor ne prav premožen, ne posebno premožen, non male Pl., non malum Ter., non minime Ci. nikakor ne malo, prav zelo, veliko, non omnis L. nobeden, non digna ferre V. „kar nikakor ni dostojno“ = „kar je nedostojno“. Kadar non stoji pred sestavljenimi nikalnicami, jih rahlo potrjuje, kadar pa stoji za njimi, jih krepko potrjuje (litota): non nihil Ci. nekaj, nekoliko, non nemo Ci. = marsikdo, non nulli Ci. idr. = nekateri, non numquam Ci. idr. = nekaterikrat, včasih, kdaj non nisi Ci. = le; toda: nihil … non fecit Ci. vse je storil, nemo eum non amavit Ci. = vsakdo ga je ljubil, vsi so ga ljubili, numquam … non Ci. = vedno, vselej, nusquam … non Plin. = povsod (prim. nonnusquam).
b) unus … non (= ne unus quidem) ne eden (ne), niti eden (ne): quo (sc. versu) aiebat unum versum inveniri non posse meliorem Sen. rh., unus enim vir Numantinus non fuit, qui in catenis duceretur Fl.
c) non ita, non tam Ci. ne prav, ne ravno, ne posebno, non fere Ci. ne ravno, non vero Ci. zares (resnično, v resnici, dejansko) ne.
d) non modo (non solum) … sed etiam (sed quoque, sed et) Ci. idr. ali non tantum … sed (etiam) Q. ne samo (ne le) … ampak tudi (ampak celo), non modo (non solum) non … sed etiam (sed ne … quidem) Ci. idr. ne le ne … ampak celo (ampak niti … ne); kadar stoji v drugem členu ne … quidem, včasih v prvem členu pogrešamo drugi non: mihi non modo irasci, sed ne dolere quidem licet Ci.
e) non si L. tudi ne če (ko).
f) zveze non quod, non quo, non quin, non possum non, non possum quin gl. pod quod, quo, quin, possum.
g) non (brez et, ac) v nasprotjih = in ne, a ne, ne pa, kadar se zanikuje nasprotje tega, kar je bilo v predhodni misli izrečeno trdilno; s tem se predhodna poved toliko bolj podkrepi: latrant oratores, non loquuntur Ci., ut Catonem, non me loqui existimem Ci. Nasprotno pa se uporablja et non, ac non, et non (ac non) potius a ne, toda ne, kadar pisec ugovarja in se ozira na kako izrečeno ali le namišljeno mnenje ter iz tega ugovora na vso moč poudarja nikalnico: cum item ab hostibus constanter ac non timide pugnaretur C. a ne morda strahopetno (kakor je bilo pričakovati), quasi vero esset Diogenes Cynicus mortuus et non divini hominis Africani mors honestaretur Ci., quis denique ita aspexit (sc. Catilinam) ut perditum civem ac non potius ut importunissimum hostem? Ci. Poleg tega stoji et non, ac non ali samo non (ne pa neque), tudi če ni nasprotja, kadar hoče pisec nikalnico krepkeje poudariti ali, če je nikalnica s kako besedo združena v en pojem: Caesar … proelio non lacessit et eo die tabernacula statui passus non est C., habebit igitur linguam deus et non loquetur Ci. in vendar ne bo govoril, huius generis breve et non difficile (= facile) praeceptum est Ci.; neque (nec) sploh ne druži nasprotij, marveč pomeni le, da nekaj ni hkrati združeno z drugim, nekaj, kar bi samo po sebi z njim lahko bilo združeno: habet amatores nec imitatores Q. ne pa obenem posnemalcev.
h) nec (neque) non = et, etiam: Ci., N., V., O., nec non et: Varr., Plin., Suet., Iust. ali nec (neque) non etiam: Varr., Suet. = in tudi.

2. čeprav je non nikalnica v povednih stavkih, jo pesniki uporabljajo tudi v zahtevnih stavkih za nē, kadar je nikalnica s posamezno besedo združena v en pojem ali če se kaj krepkeje prepoveduje: non ancilla tuum iecur ulceret ulla (non ulla = nulla) H., non visas Ter., non petito O.; tako tudi v želelnem stavku: utinam non coëgisset Cu.

3. v vprašalnih stavkih = nōnne pomeni, da se pričakuje trdilen odgovor, in pogosto hkrati izraža, da česa ni ali da se kaj ne godi: Ter., si te rogaro, non mihi respondebis? Ci., non frigus, non famem bestiae patiuntur? Ci., non fugis hinc praeceps? V., non in casis ritu pastorum agrestiumque habitare est satius … quam … ? L.

4. s poudarkom izključuje koga ali kaj = kaj šele: vix mehercle servis hoc eum suis, non (= nedum) vobis probaturum arbitror Ci. —

II. non (v odgovoru) ne: Ter. idr., in quibus (sc. diiunctionibus) aut etiam (da) aut non (ne) respondere Ci., aut etiam aut non poneretur Ci. ali da ali ne; tak odgovor je treba večinoma v mislih dopolniti: dic mihi, Damoeta, cuium pecus? an Meliboei? Non (sc. Meliboei), verum Aegonis V. — Pomni:

1. pred nec … nec obdrži non svojo nikalno moč: non tulit populus patris lacrimas nec ipsius L.

2. zanikanje se nadaljuje z aut = tudi ne, niti ne: non me tibi Troia externum tulit aut cruor hic de stipite manat V.

3. pogosto v anafori non … non … = neque … neque … niti … niti … : qui eius civitatis non leges non instituta, non mores non iura noritis Ci.

nonostante

A) prep. kljub:
nonostante la pioggia è uscito senza ombrello kljub dežju je šel z doma brez dežnika

B) cong.
nonostante, nonostante che čeprav, čeravno:
non ha mollato nonostante (che) tutti cercassero di convincerlo ni popustil, čeprav so ga vsi poskušali prepričati

Not, die, (-, Nöte) (Armut, Knappheit, Elend) stiska, in der Not v stiski; (Gefahr) sila; (dringende Notwendigkeit) nuja; ohne Not brez potrebe; mit knapper Not komaj, komajda; zur Not za silo; keine Not : damit hat es keine Not nič se ne mudi; seine (liebe) Not haben mit imeti težave z; Not leiden trpeti pomanjkanje; wenn Not am Mann ist če je sila; Not kennt kein Gebot/Not bricht Eisen sila kola lomi; aus der Not eine Tugend machen izkoristiti zadrego za pametno rešitev