Franja

bêsnost fureur ženski spol , furie ženski spol , rage ženski spol , frénésie ženski spol

spravljati v besnost mettre en fureur (ali en rage), familiarno taper sur le système

bēssālis (bēsālis) -e (bēs) osem dvanajstin, osem uncij, število osem vsebujoč: laterculi Vitr. ali comula Petr. osem palcev dolge (-i), osmeropalčne (-i), scutula Mart. osem uncij držeča.

best¹ [best] pridevnik
najboljši; najprimernejši; najodličnejši

to be best at odlikovati se v čem
he was on his best behaviour zelo je pazil na svoje vedenje
at the best hand iz prve roke; poceni
to put one's best foot (ali leg) foremost (ali forward) pohiteti; na moč si prizadevati
best maid družica
sleng one's best girl ljubica
best man drug (pri poroki)
best part večji del
to get best thrashing biti hudo tepen
best seller zelo uspešna knjiga
to send one's best regards poslati pozdrav

best² [best] samostalnik
najboljše, najprimernejše

the best najodličnejši, najboljši ljudje
at the best v najboljšem primeru
the very best najboljše od vsega
to be at one's best biti na višku
bad is the best nič dobrega ne moremo pričakovati
to do one's best do skrajnosti se potruditi
to get (ali have) the best of the bargain napraviti dobro kupčijo
make the best of your way home glej, da boš čimprej doma
to make the best of a bad bargain (ali job, business, of it) pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glave
to try one's best na vso moč se truditi
to the best of my power kolikor zmorem
the best is the enemy of good prevelike zahteve ovirajo napredek
with the best med najboljšimi
to have the best of both worlds izkoristiti obe možnosti
my best, my Sunday best moja najboljša, praznična obleka

bested [bistéd] pridevnik
arhaično obdan; situiran

well bested v dobrih prilikah, v dobrem položaju
ill (ali hard, sore) bested v stiski, v slabem položaju

bēstia -ae, f

1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.

bet² [bet] samostalnik
stava

to make (ali lay) a bet staviti
to take a bet stavo sprejeti
heavy bet visoka stava

Betasī (Plin.) ali Betasiī (T.) -ōrum, m Betazi(jci), ljudstvo v belgijski Galiji.

Bethlehem (Tert., Vulg.) ali Bethleem (Hier., Prud.: Bethlēēm) ali Bethlēm (Prud.), n, in-decl., tudi Bethlēhemum -ī, n (Hier.) Betlehem, Betleem, Betlem, trg Judovega rodu, rodni kraj Davida in Jezusa (zdaj Bayt Lahmi). Od tod adj. Bethleemicus 3 betleemski: Iuvenc.; Bethlemītis -e betlemski: Hier.; Bethle(e)miticus 3 betle(e)mski: Cassian., rura Hier.; subst. Bethlehemītēs -ae, m Betlehemec: Vulg.

betónski concrete, of concrete

betónski bunker concrete bunker (ali pillbox)
betónski most concrete bridge
betónska pista (cesta) concrete strip (road)
betónska plast layer of concrete
betónska plošča concrete slab
betónski temelj concrete base (ali foundation ali bed)
betónska utrdba concrete fortification
betónsko zakloníšče concrete dugout, concrete shelter
betónska zgradba concrete building (ali construction)
betónsko železó reinforcement iron

betónski de béton, en béton

betonski mešalnik bétonnière ženski spol, bétonneuse ženski spol
betonski steber pylône moški spol (ali pilier moški spol) en béton

between² [bitwí:n] predlog
med

between the devil and the deep sea, between two fires med Scilo in Karibdo, med dvema ognjema
between you and me and the bed (ali gate) post strogo zaupno
between you and me (pogovorno I), between ourselves med nama povedano
between two stools med dvema stoloma
there's many a slip between the cup and the lip, between the cup and the lip a morsel may slip ne hvali dneva pred večerom
hit between wind and water zadet na občutljivem mestu
between whiles (ali times) tu pa tam
between hay and grass ne tič ne miš, niti eno niti drugo
they had no penny between (the two of) them niti eden niti drugi nista imela prebite pare
between stations na odprti progi
we have bought it between us kupila sva to skupaj

beurre [bœr] masculin surovo maslo

beurre d'anchois, fermier, fondu, rance sardelno, kmečko, topljeno, žaltavo maslo
petit beurre maslen keks
tartine féminin de beurre rezina kruha z maslom
assiette féminin au beurre (figuré) korito, mastna, donosna služba
œil masculin au beurre noir podpluto oko (zaradi udarca)
le beurre a ranci maslo je žaltavo
battre le beurre delati maslo (iz mleka)
compter pour du beurre (familier) biti pozabljen, ne biti upoštevan
faire la cuisine au beurre kuhati z maslom
faire son beurre dobro zaslužiti pri več ali manj čednem poslu, obogateti
c'est du beurre to je otročje lahko; to je donosno
comme dans du beurre čisto lahko, z lahkoto
ça fait mon beurre to je ravno pravo zame
ça met du beurre dans ses épinards to je voda na njegov mlin
ça ne met pas de beurre dans les épinards (familier) to (tudi) nič ne pomaga

bév

ne reči ne bev ne mev se taire, se tenir coi, ne dire (ali ne souffler) mot

bezgov pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ bodzaNaberemo velike, povsem razcvetele bezgove kobule, jih operemo, odcedimo in pomočimo v testo. ▸ Szép, nagy, teljesen kinyílt virágokat szedünk, megmossuk és lecsepegtetjük, majd a tésztába mártjuk őket.
Povezane iztočnice: bezgova uhljevka

2. (o živilih) ▸ bodza

bezljáti to be running away

bezljajoča krava a bolting ali stampeding cow

bèzok -a -o
1. brez enega očesa
2. slep; -ōst ž delna ali popolna slepota

bežáti fuir, s'enfuir, se sauver, courir

bežati na vse pretege, na vrat na nos fuir (ali courir) à toutes jambes (ali précipitamment, en toute hâte)

béžen fleeting; cursory; momentary

béžne ure fleeting hours
béžen pogled a fleeting ali cursory glance
béžen pregled, inšpektorja a cursory examination, inspection
bežno (prislov) fletingly
béžno poznanstvo casual acquaintance
béžno prebrati (preleteti) to peruse cursorily, to glance through

béžen fugitif, léger, superficiel

bežen pogled coup moški spol d'œil rapide
bežen prikaz aperçu moški spol succinct
bežno srečanje rencontre fugitive
bežno poznanstvo connaissance superficielle (ali de passage, vague)
bežni zapiski notes prises à la hâte (ali jetées en passant)
bežno delo travail hâtif (ali négligé, superficiel)