Franja

pȑporuša ž etn. dekle, ki ob suši s plesom in pesmijo koleduje od hiše do hiše, proseč za dež, gl. dodola

prūdēns -entis, adv. prūdenter (skrč. iz prōvidēns)

I. pt. vedé (vedoma), hoté (hotoma), namenoma, nalašč, namerno, s premislekom, po premisleku (preudarku), premišljeno, preudarno: quos ego prudens praetereo H., ibis sub furcam prudens H., prudens et sciens ad pestem sum profectus Ci., prudens sciens pereo Ter. —

II.

1. izveden, vedoč, znajoč, spreten, izkušen v čem, vešč česa, poznavajoč kaj, sposoben česa, véden česa, učèn česa, čemu, v čem: ut prudentes cum imperitis manum conserent S.; z objektnim gen.: Enn. ap. Gell., O., H., S. fr., Col., Aur. idr., rei militaris N., animorum provinciae, doli T., locorum L., adulandi gens prudentissima Iuv.; subst.: iuris prudentes Icti. pravni strokovnjaki, strokovnjaki za pravo, pravniki, pravoznanci; tudi samo prudentes Icti. veščaki = pravni strokovnjaki, pravoznanci; z in z abl.: prudens in iure civili Ci., Stoici prudentissimi in disserendo Ci.; z inf.: anus, prudens dissipare pulveres H.; z ACI: satis prudens otii vitia negotio discuti Cu., prudens hanc (sc. urinam) quoque exitialem (sc. esse) Plin., ob ea se peti prudens Plin., sciens prudensque se praegnantem non esse Ulp. (Dig.).

2. spreviden, previdljiv, predvideven, predvidevajoč, preudaren, razborit, bistroumen, razumen, pameten, moder: Iust., H., O., Petr. idr., vir prudens et acutus Ci., nemo (sc. Catone) prudentior Ci., vos homines amicissimi ac prudentissimi Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., hoc ei visum est prudentissimum N., prudens consilium Ci. idr., consilium prudentissimum N., Auct. b. Alx., disputavit multa prudenter Ci., impigre prudenterque suorum et hostium res pariter attendere S., acutissime sententias suas prudentissimeque defendere Ci.; z objektnim gen.: ceterarum rerum (v drugih rečeh = sicer) pater familias prudens Ci.; s praep.: in existimando admodum prudens Ci., vir ad consilia prudens Ci.

3. previden, pazljiv, oprezen: qui me … malebant nimium timidum quam satis prudentem existimari Ci. ep.

pruīnōsus 3 (pruīna)

1. s slano pokrit, poln slane, slanast: Amm., herbae pruinosae O., nox O., tenebrae O., pruinosi Noctis equi O., axis (sc. Aurorae) O., regio, caeli status, annus, herba Col., non pruinosus (sc. locus) Vitr., arvum Lucan., fructeta Aus., Olympus Cl., nives M.

2. pesn. metaf. mrázen, mrzel, hladen = pred mrazom ne braneč: panni Petr. poet.

pȑveskinja ž prvesnica, krava s prvim teletom, ovca s prvim jagnjetom

prvòkoska ž, mn. prvòkoske prvòkozākā in prvòkoskī koza s prvim mladičem, prvesnica

prvòračvār m jelen s prvim rogovjem

prvòženac -ēnca m mož s prvo ženo

pseudoperipteros -on (gr. ψευδοπερίπτερος) navidezno obdan (obkrožen) s stebri: reliqua autem proportionibus et symmetriis isdem conservantes aliud genus figurae nominisque videntur pseudoperipterum procreavisse Vitr.

psīlōthrō -āre (psīlōthrum) s psilótrom odstraniti (odstranjevati) lase (dlake), (o)goliti kožo, depilírati: Plin. Val.

psychologize [saikɔ́lədžaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
ukvarjati se s psihologijo

pubescent, e [-bɛsɑ̃, t] adjectif pokrit s puhom, puhast

feuille féminin pubescente puhast list

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

pȕckalo s tleskač, kdor tleska s prsti, poka z bičem itd.

pùdārka ž prača, s katero čuvaj straši ptiče

pudeō -ere -uī -itum (prim. paviō, repudiō, tripudium)

I. sramovati se: ita nunc pudeo, ita nunc paveo Pl., simul me piget parum pudere te Pl. da ti je premalo mar poštenja, induci ad pudendum Ci., pudendo Ci. s tem, da se sramujemo; z gen. rei: pudet exacti iam temporis, odit praeteritos … annos Prud. —

II.

1. s sramom navda(ja)ti: me autem quid pudeat … ? Ci., non te haec pudent? Ter., idne pudet te, quia … ? Pl., semper metuet, quem saeva pudebunt Lucan.

2. večinoma impers. pudet -ēre -uit in puditum est sram biti koga česa, sramovati se kdo česa; obj. v acc.: ecquid te pudet? Pl., Ter. idr., ceteros pudeat Ci., cum puderet vivos tamquam puditurum esset exstinctos Plin.; stvar ali oseba, katere (pred katero) se kdo sramuje
a) v gen.: pudet cicatricum et sceleris H., non pudet patriae Cu., homines, quos infamiae suae neque pudeat neque taedeat Ci., pudet me tui Ter. pred teboj, pudere iam sui Cu. pred seboj, nonne te huius templi, non urbis pudet? Ci. pred tem svetiščem, pred tem mestom, pudet deorum Pl., L. sramota je pred bogovi; z dvojnim gen.: patris mei meûm factûm pudet Enn. fr. pred očetom se sramujem svojih dejanj.
b) v inf.: Pl., N., Aur., Fl. idr., pudet dicere Ter., Ci., Sen. rh., quae non puduit ferre, tulisse pudet O., te id facere puduit Ter.
c) z ACI.: Pl., pudebat Macedones urbem deletam esse Cu.
d) ret. s sup.: pudet dictu T. človeka je sram povedati. — Dep.: non est, quod illum pudeatur Petr.; puditum est z acc. personae ali brez njega in z acc. ali gen. rei: pudet, quod prius non puditum umquam est Pl., Apollinem tam humilis victoriae puditum est Ap.; z inf.: Arn., commemorare, quod illum non puditum est ostentare Ap.; z ACI: nonne esset puditum (mar bi se ne bili morali sramovati) … non modo legatum, sed Trallianum omnino diei Maeandrium? Ci. — Od tod adj.
a) pt. pr. pudēns -entis, adv. pudenter sramežljiv, plašljiv, plah, obziren, občutljiv, časten, častivreden, nežnočuten, rahločuten, pošten, blagonraven, skromen, spodoben, moralen, tudi skromen: Ap. fr., Ter., Cat., Lucr., Gell. idr., animus, miles, mulier Ci., pudentes ac boni viri Ci., ex impuro parente pudens filius Ci., nihil adparet in eo ingenium nihil pudens Ci., te videri pudentiorem fuisse quam soles Ci., femina pudentissima Ci., homo pudentissimus Ci. zelo časten = ki mu je zelo mar časti, pudens prave L. iz napačnega sramu; vultus pudentes O., pudens risus, exitus Corn., pudenter respondere, vivere Ci., pudenter sumere H., pudentius ad hoc genus sermonis accedere Ci., pudentissime petere Ci.; subst. pudentes C. častni ljudje = ki imajo čustvo za čast, ki jim je mar časti.
b) pt. fut. pudendus 3 ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, neprijeten, zoprn, gnusen, grd, ogaben: Sil., Suet. idr., domui vita pudenda est O., pudendis vulneribus pulsus V., luxus, inopia T., animalia Plin., pars O. sram = spolovilo; z inf.: ut iam pudendum sit honestiora decreta legionum quam senatūs Ci.; s sup.: pudendum dictu Q., Lamp.; subst. pudenda -ōrum, n sramotne stvari (reči): pudenda dictu spectantur Q. reči, ki jih je človeka sram povedati; occ. sram, spolovilo, spolni udje: Sen. ph., Lamp., Aus., Aug.

pugil -ilis, abl. -ī, gen. pl. -um, m (prim. pūgnus, gr. πυγμή, πύξ) borec s cestom (caestus, cestus), borec s pestmi, boksar, „šakač“: Varr., O., H., Suet. idr., pugiles caestibus contusi ne ingemiscunt quidem Ci. — Soobl. pugilis -is, m: Varr.

Opomba: Prud. meri v abl. pl.: pūgilibūs.

pugilat [püžila] masculin borba s pestmi, pretep; rokoborba, (divje) boksanje

la réunion politique s'est terminée en pugilat politični shod se je končal s pretepom

pugilātor -ōris, m (pugilārī) = pugil borec s cestom (caestus, cestus), borec s pestmi, boksar, „šakač“: Arn.

pugilātus (pugillātus) -ūs, m (pugilārī) borec s cestom (caestus, cestus), borec s pestmi, boksar, „šakač“: Macr. idr., ibi cursu luctando, hastā disco, pugil[l]atu pilā, saliendo sese exercebant Pl., corporum certationes cursu et pugillatu (po starejših izdajah pugillatione) et luctatione curriculisque equorum usque ad certam victoriam circo constitutis Ci., certare in pugilatu Plin., pugilatum exercere Aug., ferientium pugilatus Aug.; šalj.: hic homo pugilatum incipit Pl.

pugil(l)ātiō -ōnis, f (pugilārī) borba s cestom (caestus, cestus), borba s pestmi, boks(anje), „šakoborstvo“: † sint corporum certationes cursu et pugillatione (po novejših izdajah pugillatu) et luctatione curriculisque equorum usque ad certam victoriam circo constitutis Ci., pugillationem exercere Fulg.