Franja

chablis [šabli] masculin

1. belo burgundsko vino

2.

bois masculin chablis od vetra, starosti podrto drevje, mrtev les

chacun, e [šakœ̃, kün] pronom vsak, vsakdo

tout un chacun prav vsakdo
à chacun le sien vsakomur svoje
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe in bog za vse
chacun à son tour eden za drugim
nous avons fait chacun notre devoir vsak od nas je storil svojo dolžnost
(humour) chacun chacune vsak (fant) svojo (dekle)

chaff¹ [ča:f] samostalnik
pleva, rezanica
figurativno malenkost, ničvredna stvar; draženje, nagajanje

a grain of wheat in a bushel of chaff kapljica v morju
I am too old a bird to be caught with chaff nisem tako neumen, ne grem na limanice
to sort the wheat from the chaff ločiti zrnje od plev

chagrin [šagrɛ̃] masculin

1. žalost, tuga, bol, skrb; čemernost, slaba volja, zlovoljnost

2. šagren, mehko zrnčasto usnje

chagrin d'amour ljubezenska bol
avoir, ressentir du chagrin imeti skrbi, biti žalosten
avoir le cœur gonflé, gros, plein de chagrin biti zelo pobit
causer, donner, faire du chagrin povzročati žalost, skrbi
diminuer comme une peau de chagrin postopoma se manjšati in končno izginiti
mourir de chagrin umreti od žalosti
noyer son chagrin utopiti (v pijači) svojo žalost

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.

chalk¹ [čɔ:k] samostalnik
kreda; pastel
pogovorno račun, dolg, kredit
sleng praska

as like as chalk and cheese, as different as chalk from cheese kot noč in dan (različna)
not by a long chalk nikakor ne
by a long chalk the best veliko boljši od vseh
pogovorno to walk a chalk line biti trezen, vesti se skrajno spodobno
chalk talk predavanje ob risbah na tabli
not to know chalk from cheese ne imeti niti pojma, prav nič ne razumeti
sleng to walk (ali stump) one's chalks ucvreti jo

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

Chanaān (kontr. Chanān), f, indecl. Kanaan, palestinska pokrajina: Eccl., Vulg. Od tod adj.

1. Chananaeus 3 kanaanski, iz Kanaana: Eccl.; subst.
a) Chananaea -ae, f Kanaanka: Ambr.
b) Chananaeus -ī, m Kanaanec (kolekt.): Eccl.; v pl. Chananaeī -ōrum, m Kanaanci, preb. Kanaana: Eccl.

2. Chananītis -tidis, f kanaanska: lingua Eccl.; kot subst. = Kanaanka: Eccl.

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

change-over [čéindžóuvə] samostalnik
tehnično preusmeritev, predrugačenje, reorganizacija
figurativno prehod (from ... to od ... k)

elektrika change-over switch komutator, menjalnik smeri električnega toka

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

Chāonia -ae, f Haonija,

1. gl. Chāonēs.

2. mesto v sirski pokrajini Komageni; od tod adj. Chāonius 3 haonijski, iz Haonije: Molpeus O.

Charaktersache, die, das ist Charaktersache to je odvisno od značaja

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.

charaxō -āre (-āvī) -ātum (gr. χαράσσω) ráziti, (raz)praskati, od tod vrezati, slikati, pisati: Prud., Aug.

charité [šarite] féminin ljubezen do bližnjega; usmiljenje; dobrodelnost, dobrota, dobrotljivost, ustrežljivost; vbogajme, miloščina

fille féminin de charité usmiljenka
vente féminin de charité prodaja, katere dobiček gre v dobrodelne namene
demander la charité à quelqu'un koga vbogajme prositi
être à la charité biti, živeti v popolnem pomanjkanju
faire la charité dati vbogajme
faites-moi la charité de m'écouter prosim vas, da me poslušate
vivre des charités de ses voisins živeti od miloščine, od darov svojih sosedov
charité bien ordonnée commence par soi-même vsak je sebi najbližji

charme [šarm] masculin

1. čar, mičnost, dražest; fascinacija; začaranje, čarovna formula, čarovno sredstvo

2. botanique gaber

charme irrésistible čar, ki se mu ni moči ustavljati
charme de la nouveauté čar novosti
air masculin, chanson féminin de charme omledna pesem
état masculin de charme (médecine) trans
avoir du charme biti privlačen
être sous le charme de quelqu'un biti očaran, ves prevzet od koga
faire du charme à quelqu'un skušati koga zapeljati
exercer, jeter un charme sur quelqu'un uročiti koga
mettre, tenir quelqu'un sous le charme začarati koga
se porter comme un charme biti zdrav ko dren
rompre le charme premagati čar ali začaranost; razdreti iluzije
le charme est rompu iluzije je konec

Charmidēs -ī, m (Χαρμίδης) Harmid, gr. nom. propr., komična oseba pri Pl. Od tod šalj. izveden glag. charmidor -ārī -ātus sum v Harmida se spremeniti, poharmiditi se: ut charmidatus es, rursum recharmida Pl.

Charōn, m (Χάρων)

1. (gen. Charōntis, le Fulg. Charōnis) Haron, stari podzemeljski brodnik, ki prevaža duše umrlih čez Aheront ali Stiks, sin Ereba in boginje Noči: Ci., V., Sen. tr. idr. Od tod subst. Charōnēa -ōrum, n (Χαρώνεια) haronske (= ki izhlapevajo zadušljivo paro) razpoke ali zijalke: Plin.

2. (gen. Charōnis) Haron, odličen Tebanec: N.