Franja

študènt(ka) estudiante m/f ; alumno m , -na f

študent ob delu estudiante libre
študent medicine (naravoslovja, filologije, filozofije, prava) estudiante de medicina (de ciencias, de filología, de filosofía, de derecho)
študent na univerzi universitario m
večen študent (posmehljivo) estudiantón m
zveza študentov asociación f (ali centro m) de estudiantes

študij moški spol (-a …) das Studium (diplomski Diplomstudium, za doktorat Doktorstudium, dopisni Fernstudium, vzporedni Zweitstudium, redni Vollstudium, skrajšani Kurzstudium, osnovni Grundstudium, farmacije Pharmaziestudium, jezika/jezikov Sprachstudium, medicine Medizinstudium, na višji šoli Fachhochschulstudium, telesne kulture Sportstudium, zgodovine Geschichtsstudium, visokošolski Universitätsstudium, Hochschulstudium)
študij ob delu zweiter Bildungsweg
študij za tretje življenjsko obdobje Seniorenstudium
prijavljenec za študij der Studienbewerber
sprejemni izpit za visokošolski študij der Hochschulzulassungstest
taksa za študij das Studiengeld
čas študija die Studienzeit, predpisani: Regelstudienzeit
možnost študija der Hochschulzugang
prenehanje/prekinitev študija der Studienabbruch
študent, ki ne konča študija der Studienabbrecher
zaradi študija studienhalber

štúdij (-a) m

1. šol. studio; studi (pl.):
končati študij finire gli studi
študij ob delu studi col lavoro
fakultetni študij studi universitari
podiplomski študij studi postlaurea
dopisni študij studio per corrispondenza
izredni, redni študij corsi serali, studi regolari
obesiti študij na klin abbandonare gli studi
študij formiranja javnega mnenja demodossologia
jur. študij rimskega prava romanistica

2. studio, lo studiare:
študij starih listin lo studio dei vecchi documenti, manoscritti

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

ta¹ (ta, to) pridevniško

1. dieser, diese, dieses, der, die, das (izgovarjamo poudarjeno : to cvetlico je še treba zaliti der Blume [muß] muss man noch Wasser geben)

2.
ta in ta/ta pa ta der und der (ob tem in tem času um die und die Zeit)

3.
ta in oni der und jener (iz tega in onega razloga aus dem und jenem Grund)

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

taberna -ae, f (najbrž nam. *traberna iz trabs; prim. osk. trííbúm = domum, aedificium, tríbud = aedificio, tríbarakkiuf (n. sg. f.) = aedificium, trííbarak[avúm] = aedificāre, umbr. tremnu = tabernāculo)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža: mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres (palače bogatinov) H., tabernae obscurae humili sermone H.

2. poslovalnica, delavnica, prodajaln(ic)a, trgovina, lokal, starejše opravilnica: Sen. ph., Hier., Serv. idr., per tabernas coeptus ignis T., taberna libraria Ci. ali samo taberna H., Mart. knjigarna, knjigarnica, unguentaria Varr., sutrina T. čevljarna, čevljarska delavnica, čevljarnica, lanionis L. mesnica, argentaria L. menjalnica, cauponia Icti. točilnica.

3. krčma, gostiln(ic)a, gostišče, tabêrna: deversoria Pl., in tabernam devertere Val. Max., lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas Ci., Durrachium Hadriae taberna (beznica) Cat.

4. polkrožna arkada, starejše obločnik = gledalnica v cirkusu, namenjena gledalcem za večje udobje (pri Plutarhu: ϑεωρητήριον): in circo totas tabernas compararunt Ci. — Kot nom. propr. Tres Tabernae Ci., Vulg. Tri taberne, kraj ob Apijevi cesti pri Ulubrah.

table [tablə] féminin miza; omizje; hrana, jedi; tabela; plošča; seznam

de table namizen
vin masculin de table navadno, namizno vino
table alphabétique abecedni seznam, indeks, register
table de camping, de cuisine, coiffeuse (ali toilette), à dessiner, de jardin, de jeu, de montage, de nuit, d'opérations, pliante (ali rabattable), à rallonges, de travail miza za taborjenje, kuhinjska, toaletna, risalna, vrtna, igralna, moatažna, nočna, operacijska, zložljiva, podaljšljiva, delovna miza (mizica)
table de conversion, d'intérêts, de pose tabela za preračunavanje, za izračunanje obresti, za osvetlitev (photographie)
table d'hôte skupen obed v hotelu ob določenih urah in po isti ceni za vse
table de logarithmes logaritmične tablice
table de multiplication poštevanka
table des matières kazalo, seznam vsebine
table de Pythagore naštevanka
table roulante prevozna (servirna) mizica
table des officiers častniška menza
table d'orientation orientacijska okrogla plošča (na razgledni točki)
table ronde seja, sestanek za okroglo mizo
table servante servirna miza
tables pluriel de tir (militaire) tablice za streljanje
table tournante spiritistična (premikajoča se) mizica
sainte table (religion) obhajilna miza
aimer la bonne table rad se gostiti
avoir la table et le logement imeti prosto hrano in stanovanje
dépenser beaucoup pour sa table potrošiti mnogo za hrano
dresser, mettre la table pogrniti mizo
être à table biti pri obedu
faire table rase napraviti čisto mizo; figuré energično napraviti red, jasno postaviti stvar
faire table rase du passé preteklost zbrisati, smatrati za ničevo
se lever, sortir de table končati z obedom
se mettre à table sesti k mizi; figuré, populaire priznati
présider la table predsedovati omizju
tenir table ouverte biti gostoljuben, imeti često goste na večerji

tableau [tablo] masculin slika; (= tableau noir) (šolska) tabla; plan; tabela; seznam; pregled; razpredelnica; prizor, scena; opis

sous forme de tableau tabelaričen
tableau d'affiches deska za lepake
tableau de bord kontrolne naprave na letalu, v avtu
tableau chronologique kronološka tabela
tableau de distribution (él) stikalna plošča
tableau d'avancement seznam oseb, predloženih za napredovanje
tableau d'honneur seznam najholjših dijakov
tableau idyllique idiličen prizor
tableau de lots seznam dobitnikov
tableau de pose tabela za osvetlitev (photographie)
tableau de la maladie, nosographique bolezenska slika
tableau de publicité reklamna tabla
tableau récapitulatif, synoptique pregledna tabela, preglednica
tableau de roulement tabela turnusov, izmen
tableau de service službeni plan
tableau statistique statistična tabela
tableau des tirages plan (loterijskega) žrebanja
tableau vivant živa slika
pour achever le tableau da bo slika popolna, da bo mera polna
collectionner des tableaux zbirati slike
être inscrit au tableau d'honneur biti vpisan v seznam najboljših učencev, dobiti nagrado ob koncu šolskega leta kot najboljši učenec v razredu
faire un tableau fidèle des événements dati veren opis dogodkov
c'est, il y a une ombre au tableau (figuré) v sicer lepi sliki je majhna pomanjkljivost, napaka
miser sur deux tableaux staviti na dve karti
drame masculin en trois actes et dix tableaux drama v treh dejanjih in 10 slikah
vieux tableau (populaire) pretirano našminkana stara ženska

Tabraca (Thabraca) -ae, f (Θάβρακα) Tábraka, mesto v Numidiji ob izlivu reke Tuska z velikimi gozdovi v okolici (zdaj Tabarca): Plin., Iuv., Cl.

Tagesanbruch, der, svit; beim Tagesanbruch ob svitu

Tagesstunde, die, zu jeder Tagesstunde ob vsaki uri

Tageszeit, die, figurativ čas, zu jeder Tageszeit ob vsakem času

tale

A) agg.

1. tak, takšen

2. tolik, tolikšen

3.
tale... tale kakršen... takšen:
tale il padre, tale il figlio kakršen oče, takšen sin

4. ta:
in tali condizioni dovetti cedere v teh pogojih sem moral popustiti

B) agg.

1. neki
un tal quale pog. nekak:
ti vuole un tale ragionier Rossi po tebi sprašuje neki računovodja Rossi

2. ta (nedoločno):
vieni il giorno tale, all'ora tale pridi na ta dan, ob tej uri

C) pron. ta, tale

Č) pron.
un tale, una tale
il tal dei tali nekdo

tally¹ [tǽli] samostalnik
zgodovina rovaš; zareza; račun, obračun; polovica, ki ustreza drugi polovici; eden od dveh predmetov, ki tvorita celoto; duplikat (of česa)
etiketa, nalepka (na zabojih itd.), listek; pločevinasta znamka za shranjeno robo v garderobi; kupon; število, kup, množina česa vzeto kot enota (npr. ducat, stotica itd.); popis

tally sheet ekonomija (ob)računska pola, popis
tally shop trgovina, kjer se kupuje na obroke
tally system sistem prodajanja (blaga) na odplačila
tally trade britanska angleščina trgovina s plačevanjem na obroke
to buy goods by the tally kupovati blago v skupinah (na ducate ipd.)

tam (adv. acc. f. pron. debla *tō-; prim. iste in tālis)

I.

1. (korelativna demonstr. členica, ki zaznamuje primerjano stopnjo (torej vedno s primerjalnim, ne načinovnim pomenom, ki ga ima ita) tako, tako zelo, toliko, v toliki meri; primerjava se izraža
a) s quam, in sicer stoji tam α) pred adj. in adv.: tam esse clemens tyrannus quam rex importunus potest Ci., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., tam beati, quam iste est, non sumus Ci., ecquis tam palam de honore contendit quam ille? Ci., tam foederatis quam infestis gentibus Suet.; quam … tam, quam magis … tam magis čim bolj … tem bolj: V., quam quisque pessime fecit, tam maxime tutus est S., quam citissime conficies, tam maxime expedies Cat.; quam se nadomešča z drugimi relativi, npr.: tam varius habere cogitationes, quantus … Ci. β) redko pred glag.: tam hoc scit me habere quam egomet Pl., tam confido quam potest Pl.; tam pred esse = talis: haec tam esse quam audio, non puto Ci., ista coniuratio tam patet Hortensio quam mihi Ci. prav (ravno) tako … kakor, mox tamen Acrisium tam violasse deum, quam non agnosse nepotem poenitet O. γ) pred subst. (redko): ut „urbem“ Romam accipimus et „venales“ novicios et „Corinthia“ aera, cum sint urbes aliae quoque et venalia multa et tam aurum et argentum quam aes Corinthium Q., partes tam in re publica quam in scaenā optimae Ci.; non tam … quam ne toliko … kolikor (kakor, kot): utinam non tam fratri pietatem quam patriae praestare voluisset Ci., cum flentes non tam narraret, quam ostenderet Q., non tam in proeliis, quam in promissis firmior Ci., Deiotarum non tam ingenio quam fide defendendum puto Ci.
b) z atque (= kakor): tam consimilis est atque ego Pl.
c) s quasi (kakor da): tam pudica est, quasi … sit Pl.
d) s konsekutivnim stavkom: non essem tam inurbanus, uti ego gravarem Ci., non se tam imperitum esse, ut non sciret C.; z relativnim konsekutivnim stavkom: quis est tam lynceus, qui nihil offendat Ci., nemo inventus est tam amens, qui … eriperet Ci.; če sta glavni in odvisni stavek zanikana, stoji tudi quin: numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete dicant Ci. —

2. (kot demonstr. členica korelacije, ki zaznamuje zelo visoko stopnjo) tako zelo, v tolik(šn)i meri
a) pred adj. in adv.: tam necessario tempore Ci., templum tam antiquum, tam sanctum, tam religiosum Ci., tam magno animo esse Ci., cum tam multi testes dixissent Ci., quid tu tam mane? Ci., ius civile tam vehementer amplexus es Ci., apud talīs viros tam impudenter loqueris Ci., non agam tam acerbe Ci., tam modo Pl. pravkar; pred deminutivi: tam ob parvulam rem Ter., tam parvilis in faucibus Plin.; sicer redko, a vendarle tudi pred superl.: tam gravissimis iudiciis concisus Ci., nec alia tam intima Tiberio causa T.
b) pred glag. (redko): nisi meum gnatum tam amem Pl., non tam concupivit Vell.
c) pred subst. (redko): numquam ego te tam esse matulam credidi Pl., cur tam tempore exclamarit occisum Ci. —

II. tam = tamen: Pl., tam etiam sciat Naev. ap. Fest., tam potis pacis potiri Enn. ap. Fest., tam male cupimus, quamquam estis nihili, tam vobis consului Tit. ap. Fest.

Tamaricī -ōrum, m Tamáriki, ljudstvo ob reki Tamara v Hispaniji: Mel., Plin.

Tanais -idis in -is, acc. -im in -in, abl. -ī, m (Τάναϊς) Tánais

1. (zdaj Don) mejna reka med Evropo in Azijo v evropski Sarmatiji, izlivajoča se v Meotsko jezero (zdaj Azovsko morje); tudi mesto z istim imenom ob vzhodnem ustju te reke: Varr., S. fr., H., V., L., O., Cu., Plin., Mel., Ap., T., Amm. Od tod
a) Tanaītae -ārum, m (Ταναΐται) Tanaíti, Potanáijci, preb. ob Tanaisu: Plin., Amm.
b) Tanaītis -idis, f Tanaítka, Tanaítida, Potanáijka, preb. ob Tanaisu = Amazónka: Sen. tr.

2. = Iaxartes (zdaj Sir Darja): Cu.

3. reka v Numidiji: S.

tap⁴ [tæp] prehodni glagol & neprehodni glagol
rahlo udariti, dotakniti se, dregniti, krcniti, potrepljati, (po)trkati (at na)
pretrkati
ameriško zakrpati (čevlje), popraviti z zaplato

to tap at the door potrkati na vrata
to tap s.o.'s fingers krcniti koga po prstih
to tap one's foot udariti z nogo (ob tla)
to tap s.o. upon (ali on) the shoulder potrepljati koga po rami

tapant, e [tapɑ̃, t] adjectif bijoč

à midi tapant točno opoldne
à trois heures tapantes točno ob treh (= à trois heures sonnantes)