-
pravljičar samostalnik1. (pisec pravljic) ▸
meseíró, mesemondóznamenit pravljičar ▸ híres meseíró
Znamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.
slavni pravljičar ▸ híres meseíró
znani pravljičar ▸ ismert mesemondó
priljubljeni pravljičar ▸ közkedvelt mesemondó
pravljica pravljičarja ▸ meseíró meséje
rojstvo pravljičarja ▸ meseíró születése
2. (pripovedovalec pravljic) ▸
mesemondósimpozij pravljičarjev ▸ mesemondók szimpóziuma
nastop pravljičarjev ▸ mesemondók fellépése
Zgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.
3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸
mesemondóZato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van.
-
pravljičarka samostalnik1. (avtorica pravljic) ▸
meseíró, mesemondópriznana pravljičarka ▸ elismert mesemondó
Avtorica se kot pesnica in pravljičarka navdihuje pri svoji veliki družini, saj so njeni štirje otroci zanjo nedvomno zakladnica idej in zamisli. ▸ Költőként és meseíróként a szerzőt inspirálja a nagy család, hiszen számára a négy gyermeke kétségkívül az ötletek és a gondolatok tárháza.
2. (pripovedovalka pravljic) ▸
mesemondóČaka nas večer s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki poje in pripoveduje zgodbe iz slovenskega ljudskega izročila. ▸ Ljoba Jenče énekesnő és mesemondó estje vár bennünket, aki szlovén népköltészeti történeteket énekel és mesél.
3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸
mesemondó, hantás -
prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank
prázne besede empty words pl
za prázen nič for nothing, without any reason
práznih rok empty-handed
prázen izgovor a lame excuse
prázno gledališče a poor house
prázno službeno mesto vacancy
prázna soba empty room
prázen prostor an empty space
prázne trditve unfounded assertions pl
prázen strah groundless fear
prázno upanje vain hope
prázna vera superstition
na prázen želodec on an empty stomach
prázen naboj blank cartridge
on je prázne glave he is empty-headed
ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
gledati, strmeti v prázno to gaze into space
mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
vrnil se je práznih rok he returned empty-handed
-
prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca
-
prazgodovina samostalnik1. (časovno obdobje) ▸
őskor, őstörténetstrokovnjak za prazgodovino ▸ őskor szakértője
obdobja prazgodovine ▸ őstörténet időszakai
muzej prazgodovine ▸ kontrastivno zanimivo őstörténeti múzeum
segati v prazgodovino ▸ őskorba visszanyúlik
človeška prazgodovina ▸ emberi őstörténet
Ozemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.
2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸
őskor, múlt, régmúltOčitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.
-
práznik holiday; festival; gala day, feast day; (redko) fete; (v koledarju) red-letter day; cerkveno feast
práznik Dela (1. maj) Labour Day, May Day
državni práznik National Day
občinski práznik municipal festival
bančni práznik (ko so zaprte vse banke) bank holiday
premičen práznik movable feast
cerkveni práznik church festival
verski práznik religious feast
velik práznik high festival
življenje ni práznik (figurativno) life is not all beer and skittles
-
praznína (-e) f
1. vuoto, vacuità (tudi pren.), fatuità, vanità:
praznina v oblastnih strukturah vuoti di potere
pustiti (za seboj) veliko praznino lasciare un gran vuoto
čutiti praznino v želodcu sentire un languore di stomaco
praznina slave la fatuità della gloria
2. (vrzel) lacuna, lacunosità:
v njegovem znanju so kar velike praznine le sue cognizioni presentano grosse lacune
-
prebíti2 (-bíjem) perf.
1. passare:
še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze
2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
-
prebíti2 (-bíjem) perf.
1. passare:
še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze
2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
-
preblízu
A) adv. troppo vicino:
dogodki so nam še preblizu gli avvenimento sono troppo vicini a noi
B) preblízu prep. troppo vicino a:
vozil je preblizu robu ceste guidava troppo vicino al bordo della strada
-
precediti glagol1. (o tekočini) ▸
átszűrprecediti čaj ▸ teát átszűr
precediti tekočino ▸ folyadékot átszűr
precediti juho ▸ levest átszűr
precediti skozi cedilo ▸ szűrőn átszűr
precediti skozi gazo ▸ gézen átszűr
precediti v posodo ▸ edénybe átszűr
precediti v vrč ▸ korsóba átszűr
precediti skozi sito ▸ szitán átszűr
precediti skozi krpo ▸ ruhán átszűr
precediti skozi filter ▸ szűrőn átszűr
precediti skozi gosto cedilo ▸ sűrű szűrőn átszűr
precediti skozi fino cedilo ▸ finom szűrőn átszűr
Čaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.
2. (delati izbor) ▸
megszűr, kiszűrČe roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.
-
precorrere*
A) v. tr. (pres. precorro) prehiteti, prehitevati; biti, priti prej:
avvenimenti che precorrono i tempi dogodki, ki prehitevajo čas, ki so pred svojim časom
B) v. intr. pren. biti, priti (časovno) prej
-
predáti (dati naprej) to hand over; (izročiti) to deliver, to turn over; (prenesti na) to transfer; (trdnjavo) to surrender
predal je posle, podjetje svojemu družabniku he has turned over the business to his partner
tata so predali milici the thief was handed over to the police
predáti se vojska to capitulate, to hoist (ali to show, to wave) the white flag
predáti se na milost in nemilost to surrender unconditionally
predáti se komu to give oneself up to someone
predáti se z dušo in telesom to give oneself body and soul (to)
predáti se pijači to become addicted to drink (mamilom to drugs)
-
predstáviti, predstávljati présenter ; (uprizoriti) représenter, jouer ; (biti) former, jouer le rôle de ; (pomeniti) compter ; (spominjati na) évoquer ; (predočiti) retracer ; (dejstvo) exposer, décrire, dépeindre
predstaviti se se présenter
predstaviti si s'imaginer, se figurer, se représenter, se faire une idée de, concevoir, juger, supposer
predstaviti vlogo (gledališče) interpréter
predstaviti koga komu présenter quelqu'un à quelqu'un
predstaviti se komu se présenter à quelqu'un
predstaviti si težave večje, kot so v resnici s'exagérer les difficultés
ki se more predstaviti présentable
predstavljaj si moje presenečenje! imagine-toi ma surprise!
tega si ni moči predstaviti on n'a pas idée de cela, cela passe l'imagination
težko si je predstaviti il est difficile d'imaginer
dovolite mi, da se vam predstavim permettez-moi de me présenter
imam čast, da vam predstavim j'ai l'honneur de vous présenter
-
predstávnik (-a) | -ica (-e) m, f rappresentante, esponente; delegato (-a):
značilen predstavnik avantgarde un tipico rappresentante dell'avanguardia
diplomatski, konzularni predstavnik rappresentante diplomatico, consolare
stalni predstavnik rappresentante permanente
sindikalni predstavnik (zaupnik) delegato di fabbrica, rappresentante sindacale (aziendale)
predstavnik oblasti autorità
proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili, e religiose
-
predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.
1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
predvideti nesrečo presagire una disgrazia
predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
ker predvidevamo in previsione di
2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola
3. prevedere, calcolare:
do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto
4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe
-
pregáziti (prebresti) passer à gué
pregaziti koga passer sur le corps de quelqu'un, culbuter, écraser par la force
demonstranti so pregazili reditelja le service d'ordre a été submergé par les manifestants
-
pregnáti chasser, bannir, exiler, proscrire ; (izgnati) expulser, refouler, déposter
pregnati se z delom se surmener, s'éreinter, se tuer au travail (ali à la besogne)
počitnice so pregnale vse moje skrbi les vacances ont balayé tous mes soucis
-
pregovoríti to persuade
(koga) to talk someone into, to prevail upon someone, pogovorno to get someone to do something
z dobrikanjem koga pregovoríti, da kaj naredi to coax someone into doing something
niso ga mogli pregovoríti he could not be prevailed upon
skušal me je pregovoríti, da bi kupil knjigo he tried to talk me into buying the book
pregovoríti koga, da opusti svoj namen to talk someone out of his purpose
hotel je zapustiti svojo domovino, pa so ga pregovorili he wanted to leave his country, but they talked him out of it
-
pregráda (-e) f
1. recinto, recinzione:
pregrada za živali stabbio, recinto delle bestie
pregrada iz kolov palizzata
2. barriera; divisorio:
visoke gore so naravna pregrada med deželama le alte montagne costituiscono una barriera naturale che separa i due Paesi
3. navt. paratia;
neprepustna pregrada paratia stagna
4. sbarra, transenna:
šport. zadnji kilometer etape so postavili pregrade l'ultimo chilometro della tappa era chiuso da transenne
5. hidr. chiusa, sbarramento; (jez) diga di sbarramento
6. pren. barriera:
rasna pregrada barriera razziale