Franja

dēperdō -ere -didī -ditūrus

1. pogubiti, uničiti, na nič spraviti; le v pt. pf.: sutor inopiā deperditus Ph. popolnoma obubožal, deperditus fletu Cat. upehan, deperdita laetabatur Cat. čezmerno, deperditus (-a) alicuius amore Suet., Val. Max. smrtno (na smrt) zaljubljen (-a) v koga, v katero = pesn. deperditus aliquā Pr. ali in aliqua Cat.; z grškim acc.: nondum etiam sensūs deperditus omnes Pr. še ne ob vso zavest. Adj. pt. pf. dēperditus 3 nravno pokvarjen, izprijen, zloben: Gell. Pass. se sicer nadomešča z act. glag. dēpereō -īre.

2. izgubiti: gratiam Pl., verum sanguinem Ci., non solum bona, sed etiam honestatem Ci., aliquid de libertate, aliquid ex bonis, nihil de iure civitatis Ci., habet nihil, quod deperdat Ci., ne quid ex his deperdat Ci., nostri … paucos ex suis deperdiderunt C., tantum se eius opinionis deperdidisse, ut … C., membratim vitalem d. sensum Lucr., bonam d. famam H., ne quid summā deperdat metuens H., linguae d. usum O., deperdit terra colores Tib., d. colorem Plin., aliquid de existimatione sua Plin., ceterae (arbores) folia deperdunt, lapis … nihil igne deperdens Plin.

dēpereō -īre -iī -itūrus povsem pokončati se, pogubiti (pogubljati) se, konec vzeti (jemati), izginiti (izginjati), po zlu iti, propasti, izničiti se, na nič priti, pokvariti se; (o stvareh): enitere, ut scida ne qua depereat Ci. ep., tempestate deperierant naves C., id, quod Avarici deperierat, expletur C., neque adaugescit quicquam neque deperit inde Lucr., depereunt in usu Col. (o orodju), pars quarta fere crediti deperibat Suet.; z dat.: ea non debere multorum notitiae deperire Aug.; (o bitjih): si quis eorum (militum) deperisset Varr., si servus deperisset Ci. ko bi se bil izgubil (da bi pobegnil ali umrl), magna pars (illius exercitus) deperiit C., qui deperiit minor uno mense vel anno H. ki je umrl, gens hominum vitio deperitura fuit O., spiritus non tempore deperit ullo O.; (o živalih): intra breve tempus repente d. P. Veg.; z dat.: ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur Paul.; occ.: audiit deperire eum sponsae amore L. da umira (koprni) od ljubezni do … , eius praesidii praefectus deperibat amore mulierculae L., corpus, in quo deperibat Cu. ki je bil vanje na smrt zaljubljen; tako tudi: aliquam misere d. Pl., is amore … illam deperit Pl., Clinia hanc … deperit Ter., quam (uxorem) propter formae pulchritudinem deperibat Iust., illum deperit inpotente amore Cat., aliquem amore d. Fr., (Vespasianus) expugnatus … a quadam, quasi amore suo (po drugih sui) deperiret Suet.; abs.: rogas? deperit Pl.; pren.: d. in sapientiam Aug.

Opomba: Fut. deperiet (nam. deperibit): Vulg.

dépit [depi] masculin nevolja, jeza, srd; zamera; grenkoba

en dépit de kljub, navzlic; ne glede na
en dépit du bon sens proti vsej zdravi pameti; zelo slabo
dépit amoureux ljubezensko kujanje
concevoir du dépit jeziti se (de quelque chose nad čem)
faire quelque chose par dépit nekaj navkljub napraviti

dēprecor -ārī -ātus sum

I.

1. za odvrnitev kakega zla prositi, kaj, koga proseč (s prošnjami) odvračati: d. periculum C., in deprecandis amicorum aut periculis aut incommodis N., d. mortem C., non mortem neque aerumnas S., saepe precor mortem, mortemque quoque deprecor idem O., d. virgarum vim Ci., ab sese calamitatem, iustam patriae querimoniam a se, ignominiam a familia Ci., ad deprecandam ignominiam L., d. iram senatūs L. ali illorum iratos animos Ci. s prošnjami potešiti, hoc unum deprecor O. prosim te, da edinole od tega odstopiš, lecto te deprecor uno Pr., d. poenam Cu., Suet., praecipiendi munus Q. proseč (= vljudno) odkloniti, deprecante populo T.; brahilogija: postquam (legati) errasse regem … deprecati sunt (= deprecandi causa dixere) S. ko so poskusili to odvrniti, češ, kralj se je zmotil. - Pt. pf. s pass. pomenom: deprecati belli remissio Iust. s prošnjami odvrnjene vojne.

2. za koga, za kaj (živo) prositi, koga milosti prositi, (za)prositi: pro amico, pro civi, pro reditu Ci., pro se Vell., ei misericordiam me deprecante tribuatis Ci. na mojo priprošnjo, quem enim deprecarere, cum omnes essent sordidati Ci., d. numina versu Petr., superos Val. Fl., senatum ac principem T.; z nikalnim finalnim stavkom: deprecor, ne irascatur Ci., unum petere ac deprecari: … ne se armis despoliaret C., d. patres, ne festinarent L., deprecatus … senatum, ne maiestatis crimina tractarentur T.; za nikalnico s quominus ali quin: neque illum se deprecari, quominus pergat L., nihilum deprecans, quin privatus iterum in se saeviret L., nec deprecor, quin sic existimetis Ap.; z dat. osebe, za katero se prosi: d. seni, ne vapulet Pl.; abs.: arma deponat, roget, deprecetur Ci., legatos deprecandi causā ad Caesarem mittunt C., equidem merui, non deprecor V., XXX oratoribus missis ad deprecandum Cu. — Pt. pf. deprecatus 3 s pass. pomenom = zaprošen: deprecato summo numine Ap.

— II. koga ali kaj izprositi, priprositi, česa prositi; z acc. personae: non ego meis ornatum beneficiis a vobis deprecor, iudices, sed custodem salutis meae Ci., te assiduae lacrimae C. Marcelli, fratris optimi, deprecantur Ci.; z acc. rei: pacem deprecari Ci., d. fratris salutem a populo Romano Ci., quam multorum hic vitam est a L. Sulla deprecatus Ci., vitam sibi d. Auct. b. Afr., cum vitam etiam per ubera materna deprecaretur Iust., auxilium supplices deprecantur Iust., belli prosperos eventus deprecantes Iust., paucos dies exsolvendo donativo d. T.; s pozitivnim finalnim stavkom: deprecatus est eum … sepulturae traderet Hyg., nec deprecaturi sumus, ut crimen hoc nobis condonetis Ci., dispensatorem deprecari, ut servo poenam remitteret Petr., deprecabatur eum, ut imponat illi manum Vulg.; z inf.: non deprecor hosti servari Lucan., nec deprecor umbram accipere Stat.; z ACI: lumen oculorum divinitus sibi servari deprecatur Aug. živo prosi.

— III.

1. obr. preklinjajoč (zaklinjajoč) izreči (izrekati): uxor … diras devotiones in eum deprecata Ap.; pren. zakletve zoper koga izreči, koga zaklinjati: deprecor illam adsidue Cat.

2. voliti = komu kaj želeti: Pyrrho et Samnitibus eam sapientiam Val. Max.

Opomba: Act. soobl.: orabunt, deprecabunt in hac domo It. ap. Aug.

depth [depɵ] samostalnik
globina, prepad; intenzivnost
poetično morje; sredina; skrajnost

in the depth of despair skrajno obupan
in the depth of winter sredi zime
depth charge (ali bomb) globinska bomba
to be out of one's depth ne doumeti česa
I am beyond (ali out of) my depth to presega moje moči, tega ne zmorem
moulded depth globina prostora
in depth v globino
to go (ali get) out of one's depth zgubiti tla pod nogami

depuis [dəpɥi] préposition od; od tedaj, od takrat

depuis quand? od kdaj? kako dolgo že?
depuis que odkar
depuis peu od nedavno
depuis son départ odkar je odpotoval
depuis longtemps že dolgo
depuis lors odtlej
depuis ... jusqu'à od ... do
depuis toujours od nekdaj že
il est absent depuis un mois že en mesec je odsoten
nous apprenons le français depuis deux ans že dve leti se učimo francoščine
nous l'avons vu mardi, mais pas depuis videli smo ga v torek, odtlej pa ne več

dérailler [deraje] verbe intransitif iztiriti se, skočiti s tira; figuré fantazirati, nespametno govoriti ali ravnati

faire dérailler un train iztiriti vlak
trois wagons ont déraillé trije vagoni so se iztirili
la pendule déraille (familier) ura ne gre prav

déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

être dérangé imeti drisko
se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim

derecho desni; pravi; raven, prem; pokončen; pravičen; naravnost

hecho y derecho (fig) prava korenina
ser el ojo derecho (de alg.) biti komu desna roka
estar derecho (pokonci) stati
ponerse derecho vstati
a las derechos pošteno, pravično
su nombre derecho njegovo pravo ime (ne vzdevek)
no hacer cosa a derechas ničesar prav ne narediti
¡a la derecha! (voj) na desno!

dérobé, e [derɔbe] adjectif skriven, tajen, skrit; ukraden

escalier masculin dérobé, porte féminin dérobée skrivno stopnišče, skrivna vrata
receler des objets dérobés prikrivati ukradene predmete
à la dérobée skrivaj in hitro
prendre quelque chose à la dérobée skrivaj in hitro kaj vzeti (ne da bi kdo videl)

dérober [derɔbe] verbe transitif ukrasti, zmakniti, ugrabiti; figuré vzeti, odvzeti; umakniti; skrivati, prikriti; zastreti; (o)lupiti, (o)luščiti

se dérober odtegniti se, izmakniti se, zmuzniti se; figuré iti s poti, izogniti se; skriti se; odpovedati (noge)
se dérober sous zrušiti se pod
dérober un baiser ukrasti poljub; presenetiti koga s poljubom
dérober un secret à quelqu'un izvabiti skrivnost iz koga
il ne se dérobe pas quand on a besoin de lui on se ne izmika, kadar ga človek potrebuje
dérober à la vue odtegniti pogledom
mes genoux se dérobent kolena mi klecajo, se mi šibijo
se dérober à son devoir, à son travail zmuzniti se od svoje dolžnosti, svojega dela

dēroga f razveljavljenje; odstopanje:
in deroga (di), a deroga (di) mimo, ne upoštevajoč
in deroga delle vigenti disposizioni mimo veljavnih predpisov

dērogō -āre -āvī -ātum

1. odreči (odrekati), odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati), kratiti, manjšati, zmanjš(ev)ati: Plin., Pall., Lact., fidem L., nationi huic fidem Ci., fides huius … ne perfidiā Sex. Naevi derogetur, laborant Ci., cum … cura verborum deroget affectibus fidem Q., de adversarii testium fide derogatur Ci., d. aliquid ex aequitate, de honestate quiddam Ci., non enim tantum mihi derogo Ci., qui famam derogat aevo Lucan., nihil universorum iuri derogandum T., aliquid tutelae sociorum d. T.

2. zakon (z zakonskim predlogom) deloma razveljaviti, odpraviti, omejiti (omejevati): huic legi nec obrogari fas est neque derogari ex hac aliquid licet neque tota abrogari potest Ci., cui legi obrogatum vel derogatum sit Corn., d. aliquid e lege fatorum Sen. ph., legi derogatur Dig.

désabuser [dezabüze] verbe transitif razočarati, vzeti iluzije, odpreti oči (quelqu'un komu)

se désabuser razočarati se, izgubiti iluzije, iztrezniti se
je me désabuse (figuré) oči se mi odpirajo
désabusez-vous de cela! ne delajte si iluzij o tem, ne verjemite tega!

désaccord [dezakɔr] masculin nesoglasje, neskladnost, needinost, nesloga; nerazmerje

être, se trouver en désaccord avec quelqu'un sur quelque chose ne si biti edin, ne se strinjati s kom o čem

desacuerdo moški spol pozaba, pozabljenje; nezavest; različnost mnenj; zmota; pomota

estar en desacuerdo ne se zediniti

désarmer [dezarme] verbe transitif razorožiti (tudi figuré), orožje iz rok zbiti (quelqu'un komu); zapeti (strelno orožje); figuré pomiriti, potolažiti; ganiti; marine razpremiti (un navire ladjo); verbe intransitif položiti orožje, razorožiti se; figuré dati mir, popustiti, odnehati, ukloniti se

désarmer la colère, la haine pomiriti jezo, sovraštvo
désarmer un fusil zapeti ali izprazniti puško
sa haine ne désarmera jamais njegovo, njeno sovraštvo ne bo nikoli prenehalo

désaveu [dezavö] masculin preklic; nepriznavanje, tajitev; ugovor, neodobravanje, dezavué

désaveu de paternité zanikanje očetovstva
encourir le désaveu de ses chefs, de l'opinion publique nakopati si, naleteti na neodobravanje svojih predstojnikov, javnega mnenja
faire un désaveu de quelque chose ne priznati, tajiti, preklicati kaj

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.

descomponer* (glej poner) razstaviti, razčleniti, razkrojiti; razdvojiti; zbegati

descomponerse razkrajati se, gniti, pokvariti se; začeti bolehati; razkačiti se
descomponerse con uno nahruliti koga
descomponerse en palabras ne meriti svojih besed