Franja

habitat samostalnik
1. biologija (življenjski prostor) ▸ élőhelyZaradi klimatskih sprememb in krčenja naravnih habitatov se v zadnjem času seznam ogroženih živalskih vrst intenzivno daljša. ▸ Az éghajlatváltozás és a természetes élőhelyek zsugorodása miatt az utóbbi időben intenzíven bővül a veszélyeztetett állatfajok listája.
Povezane iztočnice: nadomestni habitat

2. (okolje) ▸ közeg
Življenjski habitat večine spletnih trolov so največji forumi, kot so Reddit, 4chan, Something Awful, NeoGAF ... ▸ Az internetes trollok többségének létközegként szolgálnak a legnagyobb fórumok, például a Reddit, a 4chan, a Something Awful, a NeoGAF...
Obstaja sicer dober razlog, zakaj moja soba za goste ni najboljši habitat za ta dva študenta. Kjerkoli drugje bi stanovala, bi govorila veliko več angleško. ▸ Jó oka van annak, hogy a vendégszobám miért nem a legjobb közeg a két egyetemi hallgató számára. Ha bárhol másutt laknának, sokkal többet beszélnének angolul.

habitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. habēre)

I. trans.

1. navadno imeti: epicrocum, comas Varr. ap. Non.

2. kje (pre)bivati, stanovati, živeti: humilīs casas, silvas, centum urbes V., terras O., Cebennas (Gebennas) Lucan., Gelonon, urbem ligneam Mel., oppidum Vell., scopulos Val. Fl.; v pass. = za (pre)bivališče biti (rabiti, služiti), poseljen biti, (pre)biva (stanuje, živi) se kje (v sl. bolje act.): colitur ea pars (urbis) et habitatur frequentissime Ci. in ima največ prebivalcev, raris habita mapalia tectis V., vix pars dimidia (urbis) habitabatur L., agellus habitatus quinque focis H. posestevce s 5 ognjišči (= hišami, gospodarstvi), Scythiae confinis est regio habitaturque pluribus ac frequentibus vicis Cu., vestigia habitati quondam soli Plin., campi olim uberes magnisque urbibus habitati T. pokrite; z gr. dat.: habitantur moenia Grais V. Grki prebivajo v … , nobis habitabitur orbis ultimus O., tellus Bistoniis habitata viris O., undae cesserunt piscibus habitandae O. ribam za bivališče. —

II. intr.

1. stanovati, (pre)bivati, domovati: bene (udobno) N., alibi, peregre, pagatim L.; Argos habitatum concessit N., h. sine marmorario ac fabro Sen. ph., habito triginta milibus (aeris) Ci. najemnine (stanarine) plačujem —, stanovanje me stane 30.000 asov, nunc si quis tanti (tako drago) habitat Vell. Kje? z loc.: locis pestilentibus Varr., ruri Ci., Athenis N., Capuae, Romae, duabus urbibus L.; pesn.: maternā alvo O. v materinem telesu; s praep.: in Sicilia, in ea parte urbis, in aediculis Ci., in via Ci. na (ob) veliki cesti, gratis in alieno, ad M. Lapidum Ci., in casis et tuguriis, circum Aternum Varr., ad litora V., in montibus vicatim L., sub rupe O., sub his tectis Sen. ph., secundum montem Plin. idr., insula Q., iuxta forum, intra Palatium, sub tegulis Suet.; pomni: filia cum patre habitat Ci. pri očetu; pass. brezos.: habitari, ait Xenocrates, in luna Ci. da so prebivalci na mesecu, vides habitari in terra Ci., frequenter ibi habitabatur L. tam je prebivalo mnogo ljudi, quibus (vicis) frequenter habitabatur L. ki so bile gosto poseljene, per octoginta stadia habitabatur Cu.; pren.: metus habitat in vita beata Ci., animus cum curis habitans Ci. ki je vedno v skrbeh, ingenium Galbae male habitat Macr. je v slabem ogrinjalu. Subst. pt. pr. habitantēs -ium (pesn. -um), m prebivalci, stanovalci: habitantes Lilybaei L., pinus … legit … Pithecusas, habitantum nomine dictas O., oppidum valetudine habitantium infame Mel., ad occasum habitantes Plin.

2. metaf.
a) kje bivati = muditi se, tičati: qui in foro habitant Ci. ki „tako rekoč“ stanujejo na trgu (ker pogosto nastopajo kot govorniki), habitavi in oculis Ci. vedno sem bil (ljudstvu) pred očmi, quorum in vultu habitant oculi mei Ci., peregrinatus est eius animus in nequitia, non habitavit Val. Max., h. in culina Petr., vedno v kuhinji tičati, tecum habita Pers. = preskušaj samega sebe.
b) pri stvari ostajati, baviti (ukvarjati) se skoraj le z njo, dolgo muditi se pri čem, s čim, dolgo držati se česa: h. in eo genere rerum Ci., in hac una ratione tractanda Ci., ibi commorer, ibi habitem, ibi haeream Ci. tukaj naj se mudim, na to naj se opiram, tega naj se držim, quonam modo ille in bonis haerebit et habitabit suis? Ci. kako se bo na svoji zemlji obdržal in jo v prid obračal?

habituálen habitual, customary; wonted, regular

kot habituálenno as usual
bilo je več ljudi kot habituálenno there were more people than usual
z njegovo habituálenno nesramnostjo with his wonted insolence

habitus² -ūs, m (habēre)

I.

1. držanje, stanje: durante adhuc habitu, in quo mors quemque deprehenderat Cu., h. sedentis Suet., h. corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun. (o truplu Plinija starejšega).

2. sinekdoha zunanjost, podoba, postava: h. oris Ci., L. obličje, Himera in muliebrem figuram habitumque formata Ci., virginis os habitumque gerens V., h. corporis Cu., T.; occ. čedna postava, ličnost: lupi Ambr.

3. occ. zunanjost, noša, pogosto v zvezi: habitus atque vestitus, habitus vestitusque, habitus cultusque, cultus habitusque Ci., L. idr., h. virginalis Ci., pastorum L., regum Persarum Iust., citharoedicus vel tragicus Eutr., fabrilis Arn. kovaška, kovača, nuptialis Aug.; meton. obleka, oblačilo, oprava: proiecerat heros virgineos habitūs O., ubi Dardanios habitūs vidit V., luxurians h. Sen. rh. razkošna obleka, potratnost v obleki, permutato cum uxore habitu Q., sparsi per domos occulto habitu T.; preg.: suo habitu vitam degere Ph. v svoji koži (ne v izposojenem lepotičju) živeti. —

II. metaf.

1. kakovost, stanje, položaj, razmere: locorum V., Sen. rh., domicilii Col., Italiae Ci., h. novae fortunae et … novi ingenii L., pecuniarum L. stanje premoženja, maris, labentem civitatis statum in pristinum habitum revocare Val. Max., naturae h. Cu. naravna (prirojena) sposobnost, naturae ipsius habitus prope divinus Ci. prirojena, skorajda božanska nadarjenost.

2.
a) telesno ali duševno stanje, zdravje, razpoloženje, razpoložênost: corporis Ci., cum floreret optimo habitu Ci. pri najboljšem zdravju, animi h. Ci., h. animorum T.
b) razpoloženje = javno mnenje: civitatis Vell., provinciarum T. v provincah.

3. vedenje: civilis h. Cu. olikano vedenje.

4. kot fil. t. t.: pridobljena posebnost, — sposobnost, — zmožnost, — osebna lastnost, — značilnost: Ci.

hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
hacer el amor (a) dvoriti
hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
hacer calceta plesti
hacer caso upoštevati, visoko ceniti
hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
hacer la comida pripraviti jed, kuhati
hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
hacer cuesta strm biti
hacer difícil otežkočiti
hacer economías varčevati, vasčno živeti
hacer fácil olajšati
hacer un favor (a) napraviti uslugo
hacer fe overoviti, dokazati
hacer gestos gestikulirati
¡me hace gracia! to je sijajno!
hacer honor izkazati čast
hacer el inventario napraviti inventuro
hacer juego igrati; skupaj spadati
hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
hacerla zakriviti kaj
hacersela a alg komu jo zagosti
¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
hacer a un lado s poti spraviti
hacer su negocio dobro odrezati
hacer (las) paces mir skleniti
hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
hacer parte sporočiti, naznaniti
hacer patente na dan prinesti
hacer penitencia pokoro delati
hacer el plato servirati jed
hacer posible omogočiti
hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
hacer público razglasiti, objaviti
hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
hacer las uñas nohte (o)striči
hacer las veces de alg koga nadomestovati
hacer vela (od)jadrati
no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
hacer callar k molku pripraviti, utišati
hacer saber obvestiti
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
hacer ver dati razumeti, pokazati
hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
tener mucho que hacer imeti mnogo dela
estarse haciendo nastajati
donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
hacer con prilegati se (k), ujemati se z
hacer de aprendiz biti vajenec
hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
hacer de intérprete biti za tolmača
hace calor toplo (vroče) je
hace frío mraz (hladno) je
hacer sol sonce sije
hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
hace 15 días pred 14 dnevi
se me hace que zdi se mi, da
por lo que hace al precio kar se tiče cene
eso no le hace to ne igra nobene vloge
hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
hacerse afuera ven (proč) iti
hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
hacerse presente nastopiti, predstaviti se
hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
hacerse rico obogateti
hacerse servir pustiti si streči
hacerse el sordo gluhega se delati
hacerse el tonto nevednega se delati
hacerse viejo (po)starati se
se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
ya se hace tarde pozno že postaja
ya se está haciendo de noche noči se že
hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati

haedillus -ī, m (demin. haedus) kozliček, kot ljubkovalna beseda: Pl.

Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod

I. adj.

1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.

2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.

— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih).

*haïr [air] verbe transitif sovražiti, mrziti, črtiti, ne trpeti (koga)

se faire haïr osovražiti se
haïr comme la peste, à mort, comme la mort kot kugo sovražiti, smrtno sovražiti

Halēsus (Halaesus, Alēsus) -ī, m Haléz (Aléz),

1. potoček pri sicilskem mestu Halezi, ki je mirno curljal, ob igranju na piščal pa naraščal: Col. poet.

2. kot moško ime
a) Agamemnonov potomec, ki je sezidal Falerije (Falerii): O., Agamemnonius Halaesus V.
b) neki Lapit: Emathii spoliis armatus Halesi O.

half² [ha:f, hæf] pridevnik
polovičen; površen, nepopoln

at half the price za pol cene, po polovični ceni
to gain half the battle polovico že dobiti, opraviti že pol dela
to have half a mind to na pol se odločiti za kaj
half a loaf is better than no bread boljši vrabec v roki, kot golob na strehi
to see with half an eye takoj sprevideti, videti brez najmanjšega truda
a half share pol deleža
half shot opit
navtika half three tri in pol sežnja

halten (hielt, hat gehalten)

1. transitiv držati (sich se, an za), Technik pridrževati; (zurückhalten) zadrževati, zadržati, Wasser, Feuchtigkeit: držati, ohranjati, obdržati; Ruhe, Ordnung, Geschwindigkeit: vzdrževati; eine Stadt, Stellung Heerwesen, Militär držati, braniti; (aufbewahren) (gut) verschlossen usw.: hraniti; eine Sitzung, Rede, Messe, Dienstboten, Diät, sich eine Geliebte: imeti; Hochzeit halten poročiti se, Tiere: imeti, rediti; eine Ware: imeti (v asortimaju), prodajati (das halten wir nicht tega pri nas ne prodajamo) ; ravnati se (ich halte es so tako ravnam) , das kann man halten, wie man will tu človek lahko ravna, kot hoče; eine Behauptung, Festung: ubraniti, braniti; redno opravljati; Festtage halten redno praznovati; Mittagsschlaf halten redno spati po kosilu; sich halten držati se (an česa) , biti trajen; sich nicht halten lassen biti neubranljiv; sich eine Zeitung usw. halten biti naročen na; sich bereit halten biti pripravljen, biti v pripravljenosti; halten auf paziti na, gledati na; große Stücke auf jemanden halten veliko dati na koga/pričakovati od koga; halten für imeti za; halten von misliti o; nichts von etwas halten imeti slabo mnenje o, nasprotovati čemu; an sich halten obvladovati/obvladati se, dati kaj nase; an sich halten mit skopariti z; es (so) halten ravnati tako; es mit jemandem halten držati s kom; sich für sich/tapfer/gut halten držati se zase/hrabro/dobro

2. intransitiv ustaviti se, stati (der Zug hält hier 5 Minuten vlak stoji 5 minut)

3. gehalten sein in weiß usw.: biti v (belem); gehalten sein zu biti dolžan (kaj storiti)

4. Ausschau halten ogledovati/razgledovati se; Einzug halten vseliti se, priti v; Rast halten počivati, spočiti se; Wache halten biti na straži; sich schadlos halten odškodovati se; Treue halten biti/ostajati zvest

Hammerschlag, der, udarec s kladivom; Technik okujina; Textilwesen tolčeni vzorec; Boxen: udarec navzdol; figurativ die Fragen/Vorwürfe fielen: wie Hammerschläge kot toča

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

hamulus -ī, m (demin. hāmus) kaveljček, kljukica, ključica: piscarius Pl. trnek, ódica; kot zdravniško orodje: Cels.

hāmus -ī, m

1. kavelj, kljuka: Sil., Sid., ferrei hami C., lorica conserta hamis V. iz krožcev, verižni oklep, ferrum curvo tenus abdidit hamo O. do zazobka (zalusti), pars est pulmonis in hamis eruta O. na zazobkih (puščice), velut hamis inuncari alicui rei Col. na kaj tako rekoč pritrditi se s kavlji.

2. occ.
a) trnek, tako re pisces hamo capere Ci. ali ducere, decipere O., occultum decurrere ad hamum H., piscem hamo suspendere O., hamum iacĕre Plin. iun., hamo (na trnek) piscari Suet., hamus catenatus Plin., aureus Suet., angulosus Macr., hami unci O., adunci Suet.; pren.: hamum vorare Pl., Ambr. trnek popasti = dati se ujeti (omamiti, preslepiti), munera mittere in hamo Mart.; meton. vaba, nastava: Sen. ph., Plin. iun., vafer … insidiatorem praeroso fugerit hamo H. ko je prijel za vabo = ko je prejel darila, semper tibi pendeat hamus O.
b) kavelj kot zdravniško orodje: h. retusus Cels., hamis aliquid excipere Cels.
c) mikalnik: ipsa (stuppa) … pectitur ferreis hamis Plin.

3. metaf.
a) v pl. jastrebovi kremplji: curvos dedit unguibus hamos O.
b) rožiček, neko pecivo: Ap.

Handtuch, das, brisača; das Handtuch werfen vreči puško v koruzo, dvigniti roke (od); wie ein nasses Handtuch kot cunja

Handumdrehen, das, im Handumdrehen mimogrede, kot bi mignil

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

hara (ara) -ae, f (prim. cohors, hortus) hlev za razne živali, gosinjak, poseb. pa svinjak: Pl., Varr., Ci., Col., Pall., immundae cura (oskrbnik) fidelis harae O.; kot psovka: hara suis Pl.

harfa samostalnik
1. (brenkalo) ▸ hárfaPovezane iztočnice: baročna harfa, električna harfa, gotska harfa, keltska harfa

2. (igranje harfe) ▸ hárfa
3. (glasbenik) ▸ hárfaHarfistični oddelek je imel minula leta težave s prevozom inštrumentov na koncerte, lani se je tabora udeležil celo kvartet harf. ▸ A hárfatanszéknek az elmúlt években gondot jelentett a hangszerek koncertekre szállítása, tavaly a zenei táborban egy hárfakvartett is részt vett.

4. arhitektura (o konstrukciji mostu) ▸ hárfa
Ali bo najdaljši most v državi, 800 metrov dolgi most čez Muro, zgrajen kot brod ali harfa, še ni bilo odločeno. ▸ Még nem dőlt el, hogy az ország leghosszabb, a Mura folyón átívelő 800 méteres hídját komphídként vagy hárfahídként építik meg.