Franja

prō̆-pāgō¹ -āre -āvī -ātum (prō̆ in pagere, pangere)

1. s sadikami (po(d)taknjenci, grebenícami, gróbanicami, položnícami) razmnožiti (razmnoževati): Col., vitem Ca., Ap., Plin., ficum, Punicam, maiorum generum omnia, laurum, prunos Plin.

2. metaf.
a) razploditi (razplojevati), zaploditi (zaplojevati, zaplajati) rod, zaroditi: stirpem, subolem Ci., prolem Lucr., familiam Ap., sui generis initium Ci., haec posteritati Ci. potomstvu (potomcem) izročiti.
b) (raz)širiti, razširiti (razširjati, razširjevati): Plin., Vell., Lamp. idr., fines Ci., fines imperii Ci., N., terminos populi Romani L. ali urbis T., imperium L., Suet.; pren.: infamiam T.
c) podaljš(ev)ati, nadaljevati: diem Ci., vitam Ci., Lact., imperium (poveljstvo) consuli in annum L., aliquid in aevum Plin., laudem alicuius ad aeternam memoriam Ci., multa saecula propagavit rei publicae (sc. meus consulatus) Ci. je državi zagotovil obstanek za mnogo stoletij, propagare bellum Ci., bellum in posteros Fl.
d) (po)višati, povišati (poviševati), povečati (povečevati): a ducentis sestertiis adusque duo sestertia (2000 sestercijev) sumptus cenarum propagatus est Gell.

prop-word [prɔ́pwə:d] samostalnik
slovnica beseda, ki dobi samostalniški pomen, če se rabi s pridevnikom

propylée [prɔpile] masculin propileje, preddvorje s stebri; preddverje starogrških svetišč

proscénij proscenium, pl -s, -nia

prosciuttato agg. kulin. pripravljen kot pršut; nadevan s pršutom

pròsjek m (ijek.), pròsek m (ek.)
1. presek, prerez: uzdužni, poprečni prosjek
2. geogr. preseka, ozka dolina s strmimi stenami
3. povprečje: proizvodnja pšenice kod seljačkih radnih zadruga u prošloj godini bila je veća za 13% od -a opšte proizvodnje; u -u povprečno; ispod -a podpovprečno

prostatico

A) agg. (m pl. -ci) anat. podmehurničen, prostaten

B) m (pl. -ci) med. bolnik s hipetrofijo prostate

prosternation [-stɛrnasjɔ̃] féminin orientalski pozdrav s poklekom (pred vladarjem) in dotikom tal s čelom, prosternacija; ponižanje; ponižnost

pròšibati -ām
1. prešibati, pretepsti s šibo
2. ekspr. obresti, obhoditi, pretakniti: za nekoliko dana on je prošibao i uzduž i poprijeko kroz čitavu Podgoricu

protect [prətékt] prehodni glagol
varovati, ščititi, braniti (from, against pred)
ekonomija zaščititi domači trg s carino
ekonomija akceptirati menico, plačati menico na pokaz
tehnično zavarovati, oskrbeti z varnostno napravo; kriti šahovsko figuro

politika protected state protektorat
protected by letters patent patentnopraven, zaščiten s patentom

prō-tegō -ere -tēxī -tēctum (prō in tegere)

1. spredaj pokri(va)ti, spredaj zakri(va)ti: V., O., Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., remigem … scutorum testudine armati protegebant Cu., cratibus rates, aliquem scutis C., tabernacula protecta hederā C., protegendi corporis memor L., protectum in acie hostium manibus eripi Ci.; z gr. acc.: scutis protecti corpora longis V., protectus hominem equumque O. pokrivajoč si (s tem) človeško in konjsko telo; occ. kaj oskrbeti s pristreškom (nadstreškom, napuščem, predstrešjem), narediti (delati) pristrešek pri čem: aedes Ci., in suo (pri svoji hiši) Ulp. (Dig.), servitus protegendi S.

2. metaf.
a) zasloniti (zaslanjati) = (za)ščititi, (za)varovati: Iuv., Plin. iun. idr., ego iacentem et spoliatum defendo et protego Ci., regem L., portus naves ventis protegit C., aliquem ab impetu ferarum Sen. ph., Haterius Augustae precibus protegebatur T., favore numinis protectus ab irā alicuius Lucan., status protectus Cod. I. zavarovan(o).
b) odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati): hiemes Stat.
c) skri(va)ti: insidias risu Iust., parricidii immanitatem metu maiore Q., nequitiam supercilio truci Vell.

protéznik m invalid s protezom

prototrophic [proutətrɔ́fik] pridevnik
biologija ki se lahko redi s pomočjo fotosinteze

protract [prətrǽkt] prehodni glagol
podaljšati, podaljševati, razvleči, zavlačevati, odlašati (zlasti časovno)
matematika risati po merilu ali s kotomerom, načrtovati
zoologija iztegniti, naprej stegniti (kremplje)

protraction [prətrǽkšən] samostalnik
podaljšanje, zavlačevanje, odlašanje
matematika risanje po merilu ali s kotomerom, načrtovanje
zoologija izteganje (krempljev)

proud¹ [práud] pridevnik (proudly prislov)
ponosen (of na)
domišljav, ošaben (as kot)
s čimer se lahko ponaša; sijajen, krasen (npr. ladja); samozavesten
biologija bujen, bohoten, ki divje raste; narasel (voda)
poetično isker, ognjevit (konj)
zoologija pojav

that is nothing to be proud of s tem se res ni treba ponašati
medicina proud flesh divje meso

provide [prəváid]

1. prehodni glagol
preskrbeti, oskrbeti, opremiti, dobaviti (with kaj, s čim)
pravno določiti, predpisati, pripraviti (zakon, pogodbo)

2. neprehodni glagol
preskrbeti se (si), oskrbeti se (si), zavarovati se (against pred)
skrbeti (for za)
računati s čim, pripraviti
pravno predpisati, določiti (that da)

ekonomija to provide payment preskrbeti kritje, poskrbeti za plačilo
to provide an opportunity nuditi priložnost
to provide against zavarovati se pred, varovati se; pravno preprečiti
pravno the law provides that zakon določa, da
to provide for the needs opraviti naravne potrebe

prȍvlaka ž
1. glavni nosilec ostrešja
2. vrsta veza s svileno nitjo
3. med. trak za čiščenje rane

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

pròzīvnīk m žarg. razrednica, knjiga s priimki učencev