Franja

atajo moški spol stranska pot, bližnjica; omejitev; ameriška španščina čreda goveda

echar por el atajo, tomar el atajo, coger atajos iti po najkrajši poti
no hay atajo sin trabajo brez dela ni jela

Atēius 3 Atej(ev), ime rim. rodu; poseb.:

1. C. Ateius Capitō Gaj Atej Kapiton, tr. pl. l.55, nasprotnik konz. Pompeja in Krasa: Ci., T.

2. njegov sin, slavni pravnik, naspr. nič manj slavnega pravnika Kvinta Antistija Labeona, konz. l.5 po Kr., umrl l.22 po Kr.: Plin., T., Gell.

3. At. Praetextatus Philologus Atej Pretekstat Filolog (= Starinoslovec), rim. učenjak, zlasti slovničar, prijatelj Salustija in Azinija Poliona: Plin. fr., Asin. Poll. ap. Suet.

atentar izvesti atentat na; napasti; zagrešiti prestopek

atentar contra alg. komu po življenju streči
atentar a la vida de uno komu življenje ogrožati

āter, ātra, ātrum

1. (medlo) črn, temen, mračen (naspr. albus; niger = lesketajoče črn, naspr. candidus): album an atrum vinum potas? Pl. temno rdeče, tam excoctam reddam atque atram, ut carbo est Ter., atrior ut multo siet quam Aegyptii (kot črnci) Pl., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci. (gl. albus), a. filius O. črnec, sanguis Ci., cruor H., nubes Lucr., V., H., fumus, odor, fel V., nox V., H., noctes T., nemus V. globoko senčen, color, pulvis, nivei atrique lapilli O.; enalaga: a. fax V. črno kadeča se; pesn.: a. tempestas, hiems V., ater sinus Hadriae H. črni = viharni; pren. (= ātrātus) v črno oblečen: lictores atri H. v črno oblečeni sluge (pri pogrebih).

2. pren.
a) črn, temen, žalosten, nesrečen, hudonosen, zlonosen, poguben, grozovit: a. cupressus, Styx, palus, serpens V., viperae H. (v teh zvezah se ne da ugotoviti, ali je treba adj. razumeti v pravem ali v pren. pomenu); brez dvoma pa so v pren. pomenu zveze kakor: post equitem sedet atra cura H., a. curae H., a. timor, comes atra (= cura) H., a. tigris, acies, a. agmen V., atrae lites H. mrzke, odurne, a. dies Afr. ap. Non., V. nesrečen dan, poseb. ater dies ali atri dies (v rim. državnem življenju) nesrečni dnevi (po Varr. predvsem dies postridie Calendas, Nonas, Idus), ko se ni začelo nič novega (pri nas npr. petek), poleg teh še dnevi, na katere je državo zadela kaka nesreča (npr. dies Alliensis): Varr., L. idr.; a. mors H., tako tudi o vsem, kar je v zvezi s smrtjo: ignes V. grmadni ogenj, me mors atris circumvolat alis H. s temnimi krili, sororum fila trium... atra H., funus Lucr., extremi funeris atra dies Pr., luctus Sen. tr., planctus Sil.
b) črn = strupen, zloben, zločest, kovaren, zaviden: si quis atro dente me petiverat H., nec... quaerit, quem versibus oblinat atris H., atram mentem stimulare Sil., Aemilia... non atra animo Aus.
c) temen = nejasen, težko (raz)umljiv: Lycophron Stat.

Opomba: Komp. pri Pl., Gell., Lact.; superl. ni izpričan.

ateramum, po drugih ateramnon (gr. ἀτεράμων -ον ali ἀτέραμνος -ον neomečljiv, trd) ateram(en), naziv rastline, ki zatopi bob v mastni zemlji: Plin.; prim. teramum.

Aternius 3 Aternij(ev), ime rim. rodu. Znan je A. Aternius Avel Aternij, konz. l.455: Ci.; po njem se imenuje lex Aternia (de multa): Gell.

Athamānēs -um, m (Ἄϑαμᾶνες) Atamani, epirsko ljudstvo v dolini ob gornjem Aheloju, po razpadu molosovske države samostojno pod svojimi vladarji, katerih zadnji je bil Aminander: Ci., L., Plin. Od tod subst. Athamānia -ae, f (sc. terra, Ἀϑαμανία) Atamanija, dežela Atamanov: L.; Athamānis -idis, f Atamanka: O.; adj. Athamānus 3 atamanski: litora Pr.

Athamās, rok. tudi Athamāns, -antis, acc. tudi -anta, m (Ἀϑάμας) Atamant,

1. Eolov sin in mož boginje oblakov Nefele, ta mu je rodila Friksa in Helo (Phrixus, Helle). Pozneje se je poročil s Kadmovo hčerjo Inono (Ino, Ἰνώ) in ta mu je rodila sinova Melicerta in Learha. Na prigovarjanje Inone, ki je na vse načine preganjala Nefelina otroka, je Atamant sklenil žrtvovati Friksa in Helo, toda Nefela ju je odpravila na zlatorunem ovnu in ju tako rešila smrti. Kmalu zatem je razsrjena boginja Junona Atamantu zmešala pamet, da je ubil Learha, zblaznela Inona pa je z Melicertom pobegnila in se vrgla z njim v morje, potem pa sta se oba spremenila v dobri morski božanstvi: Ino v Levkotejo (Leucothea, ki so jo Rimljani istovetili z Matuto), Melicert pa v Palemona (ki so ga Rimljani istovetili s Portunom, bogom pristanišč): Ci., O., Hyg. Od tod adj. Athamantēus 3 (Ἀϑαμαντεῖος) Atamantov, atamantski: sinus O., pinus Stat. smrekov venec pri istmijskih igrah, katerih ustanovitelj je bil Atamant, aurum Mart. zlato Friksovo runo; Athamanticus 3 (Ἀϑαμαντικός) atamantski: meum Atham. Plin. medvedov koren, krbec, rastlina, ki naj bi jo prvi našel Atamant (ali morebiti po Atamantu, tesalski gori, kjer je najlepše uspevala); patronim Athamantiadēs -ae, m (Ἀϑαμαντιάδης) Atamantid, Atamantov sin (= Melicertes Palaemon): O.; Athamantis -idis, pesn. -idos, f (Ἀϑαμαντίς) Atamantida, Atamantova hči (= Helle): frustra pecudem quaeres Athamantidos Helles O.; nav. samo Athamantis: admotis Athamantis aquis accendere lignum narratur O., Athamantidos aequora O. ali undae Pr. (= Hellespontus).

2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

3. Pizonov suženj ali osvobojenec: Ci.

4. tesalska gora: Plin.

Athanasius -iī, m (Ἀϑανάσιος) Atanazij,

1. aleksandrijski škof in gr. cerkveni pisatelj, umrl l.372 po Kr.; Eccl.

2. slavni rim. pravnik v Justinijanovem času: Icti.

Athēnaeum -ī, n (Ἀϑήναιον) Atenaj,

1. trdnjavica v Atamaniji: L.

2. Atenino svetišče v Atenah, v katerem so pesniki in učenjaki poslušalcem brali svoja dela: Lamp. Od tod pren. = visoka šola, atenej, višja izobraževalna institucija v Rimu, ki jo je v letih 133 do 136 po Kr. ustanovil ces. Hadrijan: Aur., Sid.

Athēniō -ōnis, m (Ἀϑηνίων) Atenion,

2. sicilski pastir, po rodu iz Kilikije, ki je poveljeval v drugi suženjski vojni l.102 in padel v dvoboju s konz. Manijem Akvilijem: Ci.; sarkastično o Sekstu Klodiju, vodji upornih sužnjev: Ci. ep.

2. slikar iz traške Mavroneje: Plin. (z nom. Athēniōn).

athirst [əɵə́:st] povedkovnik pridevnik
poetično žejen

figurativno athirst for željan česa, hrepeneč po čem

Atīlius 3 Atilij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. A. Atilius Cālātīnus Avel Atilij Kalatin, konz. l.258 in 254, diktator l.250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci., L. epit., Front.

2. M. At. Rēgulus, gl. Rēgulus.

3. C. At. Serrānus Gaviānus Gaj Atilij Seran Gavijan, kvestor l.63 in Ciceronov (konzulov) prijatelj, toda pozneje (l.57) kot tr. pl. njegov nasprotnik: Ci.

4. M. At. Mark Atilij, dramatik, ki je prirejal gr. tragedije in komedije za rim. oder, sodobnik Lucija Akcija: Varr., Ci., Suet.

5. L. At. Lucij Atilij, pravnik v 6. st. po ust. Rima: Dig.; kot adj.: lex Atilia Ulp., G. Atilijev (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju) zakon o varuštvu. — Od tod adj. Atīliānus 3 Atilijev: praedia Ci. ep. (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju), virtus Val. Max. (= po Marku Atiliju Regulu), tutor G. (= po Atilijevem zakonu določen).

Ātīnius 3 Atinij(ev), ime rim. rodu; poseb. znan je C. Atinius Labeo Mecerio Gaj Atinij Labeon Mecerion, tr. pl. l.130, nasprotnik Kvinta Cecilija Metela: Ci., L., Plin.; kot adj.: lex Atinia Ci. Atinijev (= po tribunu Gaju Atiniju) zakon (o sprejemu ljudskih tribunov v senat), plebiscitum Varr. ap. Gell., ulmus Col., Plin. dolgostebelni brest.

atizōē -ēs, f, po drugih atizōēs -ae, m atizoja, atizoj, srebrnkasto svetleč se dragulj: Plin.

atlas samostalnik
1. (knjiga zemljevidov) ▸ atlaszVeselje imam doma gledati v atlas in si predstavljati vse te dežele sveta. ▸ Szeretem otthon az atlaszt nézegetni, és elmélkedni világ országairól.
Knjigarne ne bodo preživele samo s kuharicami in atlasi! ▸ A könyvkereskedések nem fognak megélni csupán receptkönyvekből és atlaszokból.

2. (zbirka iz neke stroke) ▸ atlaszNapisan je v poljudnem jeziku in v obliki barvnega ilustriranega atlasa. ▸ Közérthető nyelven, színes, illusztrált atlasz formájában íródott.
3. (blago) ▸ atlasz
Okrog vratu je zategnila trak iz belega atlasa. ▸ Atlaszból készült szalagot kötött a nyakába.
Najbrž radi čutite dotik mehkega atlasa ali čiste svile, morda pa tudi žameta. ▸ Valószínűleg szereti a puha szatén vagy a tiszta selyem, esetleg a bársony tapintását.
Oblečena je bila v domačo haljo brez rokavov iz modrega atlasa. ▸ Kékszínű atlaszból készült ujjatlan háziköntöst viselt.

4. medicina (vretence) ▸ atlasz, fejgyámOtrokom, ki jim naravnam atlas, se potlej ne morejo razviti bolezni zaradi izpahnjenega vretenca. ▸ Azoknál a gyermekeknél, akiknél a helyére rakom az atlaszt, nem alakulhatnak ki a csigolya elmozdulásából eredő betegségek.
Ko je atlas na svojem mestu, možgani končno lahko delujejo nemoteno. ▸ Amikor az atlasz végre helyén van, az agy zavartalanul tud működni.

5. geometrija (o topološki ploskvi) ▸ atlasz
Po definiciji mnogoterosti ima X števen atlas. ▸ A sokaság meghatározása szerint X-nek megszámlálható atlasza van.
Prostor G je p-adična analitična mnogoterost, če na njem obstaja atlas. ▸ A G-tér p-adikus analitikus sokaság, ha létezik rajta atlasz.

6. tudi z veliko začetnico (avto) ▸ Atlas

7. (v arhitekturi) ▸ Atlasz

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

atom samostalnik
1. (najmanjši delec snovi) ▸ atomRazmerje med atomi vodika in kisika je tako kot pri molekuli vode. ▸ A hidrogén- és oxigénatomok aránya megegyezik a vízmolekuláéval.

2. (osnovni element česa) ▸ atom, alapvető elem
Zelo rad imam črke, ker so atomi komunikacije. ▸ Szeretem a betűket, mert ezek a kommunikáció atomjai.
Njegov dotik je zdrsel po njenem licu in vžgal vsak atom v njej. ▸ A férfi érintése végigsiklott a lány arcán, és minden ízét lángra lobbantotta.

3. (o majhni količini) ▸ atom
Na televiziji ne obstaja niti en sam atom iskrenosti. ▸ A televízióban egyetlen atomnyi őszinteség sincs.
Hripavo petje je oznanjalo zadnje atome sreče in veselja. ▸ A rekedt ének a boldogság és az öröm utolsó atomjait hirdette.

atomski polmer stalna zveza
kemija (o velikosti atoma) ▸ atomsugár
To zmanjšanje atomskega polmera tudi povzroča, da se ionizacijska energija po periodi od leve proti desni povečuje. ▸ Az atomsugár csökkenése az ionizációs energia növekedését is okozza a periódus után balról jobbra haladva.
Sopomenke: atomski radij

atque, pred soglasniki ac, kopulativni veznik (iz ad in que = „in k temu“, zato tudi v rok. pogosto adque; ac pred soglasniki je nastal po sinkopi samoglasnika e [atque, *atc, *acc, ac] in stoji v klas. dobi pred soglasniki, razen pred c, g, q in h, atque pa pred samoglasniki, redkeje tudi pred soglasniki).

I. veže posamezne besede:

1. in k temu, in pa, pa še, in tudi, in celo, in: Ecquid habet is homo aceti in pectore? Atque acidissimum Pl., Fugin' hinc? Ego vero, ac lubens Ter., alii intra moenia atque in sinu urbis sunt hostes S., populus atque universa multitudo, dicto atque facto, res nova atque inaudita, merito atque optimo iure, subito atque improviso, orat atque obsecrat, data atque donata, negotium dare atque imperare Ci.; od tod pogosteje emfatično ponovi isto besedo ali isti pojem v zvezi s kazalnimi zaimki hic, is, idem: in to (še), in zlasti še, in posebno (celo) še: vestros portus atque eos portus, qui... Ci., magna dis immortalibus habenda est gratia atque huic ipsi Iovi Statori Ci., duabus missis subsidio cohortibus a Caesare, atque his primis legionum duarum C., fratre meo atque eodem propinquo suo interfecto S. ki je celo še obenem... Iste stopnjevalne moči sta tudi zvezi atque adeo in celo, ali marveč (temveč), atque etiam in celo še, ali celo še: hoc consilio atque adeo hac amentia impulsi Ci., si prodierit atque adeo cum prodierit Ci., id iam populare atque etiam plausibile factum Ci., toda etiam atque etiam = zopet in zopet, vedno znova, neprestano: vos etiam atque etiam imploro Ci., etiam atque etiam considera Ci. Pogosto je stopnjevalna moč tega veznika neopazna, čeprav prisotna: spargere ac disseminare Ci., res aperta atque manifesta Ci., Albani tumuli atque luci Ci., genus hominum liberum atque solutum S.; od tod atque (ac) včasih = et... et, ut... ita, aeque ac: hodie sero ac nequiquam voles Ter., copiam sententiarum atque verborum perspexistis Ci., nobiles atque ignobiles S. Včasih atque (ac) veže dva pojma v ἕν διὰ δυοῖν: isto animo atque virtute Ci. s tem krepostnim duhom (mišljenjem), s to krepostnostjo, fama atque invidia S. mrzko zavisten glas, clamore atque assensu L. s hrumečo pohvalo, hrupno pritrjujoč.

2. occ. poudarja naspr. med negativno in pozitivno mislijo
a) če se negativno izražena misel nadaljuje pozitivno; takrat je atque (ac) skoraj = ampak: ut nemo genus universum complecteretur atque ut alius aliam sibi partem seponeret Ci., impetum hostes ferre non potuerunt ac terga verterunt C., resistere ausi non sunt atque demigraverunt N.; večkrat je podkrepljen še s potius = marveč: qui numquam sententias de manibus iudicum extorsimus ac potius accepimus Ci., non ita est, Quinte, ac potius ignoratio iuris litigosa est quam... Ci. ampak prej je...; ac potius = ali bolje rečeno; popravlja prejšnji pozitivni izraz: ego omni officio ac potius pietate erga te ceteris satis facio omnibus Ci.
b) popravlja ali pojasnjuje prejšnjo misel, kadar se pozitivno izražena misel zasuče še negativno; ac non (pri Plin. nav. atque non) = in ne (marveč): decipiam ac non veniam Ter., perparvam controversiam dicis ac non eam, quae dirimit omnia Ci., Tarentini destituti ac non qui ipsi destituissent, increpare Palaepolitanos L., ceu id certum esset atque non fabulosum Plin.; pogosto v pogojnih stavkih: si hoc dissuadere est ac non disturbare Ci., quasi nunc id agatur, quis occiderit, ac non hoc quaeratur Ci.; ac non je lahko podkrepljen s potius: quam ob rem enim scriba deducat ac non potius mulio, qui advexerit Ci.

3. pri primerjanju dveh pojmov je atque (ac) sprva tudi samo = in, potem = kakor, ko, in to
a) za besedami, ki označujejo enakost ali različnost, npr. aequus, aeque, par, id, idem, item, iuxta, perinde, proinde, proxime, similis, similiter, dissimilis, alius, aliter, aliorsum, contra, contrarius, secus idr.: aequo mendicus atque ille opulentissimus censetur censu... mortuus Pl. berač in oni bogatin = berač kakor oni bogatin, aequam partem decumarum tu tibi sumpsisti ac populo Romano misisti Ci. enak del... si sebi vzel in rim. narodu poslal = sebi si vzel enak del..., kakor si ga poslal... = sebi si vzel toliko..., kolikor si poslal..., aeque me atque illam restituendam putabatis Ci., aliter ac sperarat N., longe alia ratione atque veneram Ci., non dixi secus ac sentiebam Ci., unum et idem videtur esse atque id Ci., pro eo ac debeo Ci. po tem, kakor moram, po svoji dolžnosti; redkeje za determinativnimi zaimki: honos tali voluntate paucis est delatus ac mihi Ci. (pravilno: quali), cum totidem navibus atque erat profectus N. Včasih se pogreša primerjalna beseda (aeque idr.), a se lahko dostavi v mislih: quem esse amicum ratus sum, atque ipsus sum mihi Pl., digne ac mereor commendatus C. ap. Ci. Ta veznik pogosto uvaja stavke za zgoraj navedenimi besedami: suos casus aliter ferunt, atque ut auctores aliis ipsi fuerunt Ci., aliter, atque ut dixerat, decrevit Ci., similiter facis, ac si me roges Ci.; ac (atque) si brez predhodne primerjalne besede: Paul. (Dig.). Posebno perinde (proinde) ac si prav tako kakor da bi (gl. perinde in proinde).
b) pesn. za komp. = quam: amicior mihi nullus vivit atque is est Pl., haud minus ac iussi faciunt V., artius atque hedera procera adstringitur ilex H.
c) s simul v zvezi simulac, simulatque v tem istem času ko = brž ko (gl. simul); redkeje v tem pomenu stoji principio atque (ac): principio atque animus ephebis aetate exiit Pl. ali statim atque (ac): Icti.

II. kadar veže stavke, atque (ac) stopnjujoč vodi k novi, posebni, tehtnejši misli,

1. in pa, pa še, in tudi, in celo, in posebno, in tako, in prav tako: Antiquam adeo tuam venustatem obtines. Ac tu... morem antiquum Pl. in ti pa..., eos armis subegimus atque in dicionem nostram redegimus Ci., Africanus indigens mei? Minime hercle. Ac ne ego quidem illius Ci. in prav tako tudi jaz ne..., pontem faciundum curat atque ita exercitum traducit C., atque hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N.; od tod tudi v odgovorih, da se pritrdi kakemu vprašanju ali kaki trditvi: Tun' vidisti? Atque his quidem oculis Pl. da, pa še... (in to...), sed videone ego Pamphilium...? Atque is est Pl. seveda, on je, egon' formidolosus? nemo est hominum, qui vivat, minus. Atque ita opus est Ter. prav, tako je tudi treba, quo si civitas careat... id estne numerandum in bonis? Ac maximis quidem Ci. da, pa še...; dodaja nove, nič manj tehtne dokaze za resničnost kake trditve: atque, si natura confirmatura ius non erit, virtutes omnes tollentur Ci.

2. potrjuje prejšnjo misel = in (za)res, in v resnici: Romani metuebant, ne Phyrrus urbem oppugnaret, atque processit ille usque ad Praeneste L.

3. uvaja nasprotujočo misel = in vendar, in navzlic temu, in pri vsem tem: mihi hercle non fit verisimile; atque ipsis commentum placet Ter., in primis magno usui est memoria rerum gestarum... Atque ego credo fore qui... labori meo nomen inertiae inponant S.

4. v začetku period pogosto le nadaljuje misel ali dodaja nove misli v pripovedovanju = no, in to, in tako, zdaj pa, tedaj: neque prius finis iugulandi fuit quam Sulla omnīs suos divitiis explevit. Atque ego haec non in M. Tullio neque his temporibus vereor: sed... S., atque id primum in poëtis cerni licet Ci., ac si sublato illo depelli a vobis omne periculum iudicarem Ci. ko bi tedaj trdil, omen pertinuisse visum ad... captae deinde urbis Romanae... cladem. Atque ille dies caede hostium ac direptione urbis opulentissimae est consumptus L., artus in litore ponunt. Ac primum silici scintillam excudit Achates V., completur caede quantum inter castra murosque vacui fuit. Ac rursus nova laborum facies, ardua urbis moenia... T.; tako tudi v vrivku: vulgo credere Poenino (atque inde nomen ei iugo Alpium inditum) transgressum L.; ob koncu govora povzema posameznosti = in tako, tedaj, in zato: atque in primis duabus dicendi partibus, qualis esset, summatim... descripsimus Ci., impedior, quo minus exponam, quam multa P. Sestius... senserit, ad me detulerit, quanto ante providerit. Atque ego de Antonio nihil dico praeter unum Ci. in zato.

5. uvaja
a) želje: atque utinam (o) da bi vendar: Ci., L. idr., Atque utinam velles! O., atque utinam ex vobis unus vestrique fuissem... custos gregis...! V.
b) primere: atque ut prav tako kakor, in kakor: Pl., Ci.; ac velut(i) in kakor: cernas ex urbe ruentes. Ac velut formicae it nigrum campis agmen V., ac veluti stet volucris dies H.

6. stoji pri prehodu od splošnega k posebnemu in obratno = in, pa, tudi, tedaj, (na)dalje, potem: numquam Agesilaus destitit... patriam iuvare... Atque in hoc illud in primis fuit admirabile... N., multae sunt artes eximiae huius administrae comitesque (bellandi) virtutis. Ac primum quantā innocentiā debent esse imperatores! Ci. predvsem pa..., atque haec quidem hactenus: videamus nunc... Ci.

7.
a) navaja namišljen ugovor = pa: atque aliquis dicat, nihil promoveris Ter. pa bi utegnil kdo reči, atque ego illi praeceptori... credidi non ea sola docenda esse Q.
b) z zanikanimi izrazi prestreza zavzetje ali ugovor = pa sicer: ac ne quis forte miretur Ci., ac ne forte roges, quo me duce... tuter H.

8. spaja dobi, ki se tako rekoč dotikata druga druge = in tako, in zdaj: atque atque accedit muros Romana iuventus Enn. fr. in tako, in tako, quo imus unā; ad prandium? Atque illi tacent Pl. in zdaj, summa omnium exspectatio, quidnam sententiae ferrent leves... iudices: atque illi omnes sine ulla dubitatione condemnant Ci., hic Quinctium... incautum hastā transfigit: atque ille praeceps cum armis procīdit ante proram L., si brachia forte remisit, atque illum in praeceps prono rapit alveus amni V.; pesn. označuje nastop nepričakovanega dogodka: huc caper deeraverat, atque ecce Daphnin aspicio V. in glej; podobno atque eccum, atque eccam (gl. ecce) in glej ga (jo), tu je (kadar zagledamo koga, ki smo ga pričakovali ali si ga želeli): Ter.

III. v posebnih zvezah:

1. alius atque alius zdaj ta, zdaj oni, različni (pl.): dilatis alia atque alia de causa comitiis L.

2. atque omnia, atque omnes (kadar se kaka trditev posplošuje) in tako sploh vse, vsi: atque haec omnia verbo continentur Ci., commoda civium divellere atque omnes aequitate eādem continere Ci. in tako marveč vse...

3. v zvezi z drugimi vezniki; z et: non minis et vi ac metu Ci. = in; s que: submoverique atque in castra redigi L. ali: conponens manibusque manus atque oribus ora V. = τε καί i — i, ne le — ampak tudi; z nec (neque): T., Suet., nec clavis nec canis atque calix Mart. = in.

4. pesn. pri naštevanju se veznik ponavlja = i — i, (—i): atque deos atque astra V., atque Ephyre atque Opis et Asia Deiopea V., haec atque illa dies atque alia atque alia Cat.