-
ὕπ-ανδρος 2 omožena, možu podložna NT.
-
ὑπ-άργυρος 2 srebronosen.
-
ὑπ-άρκτιος 2 severen, proti severu ležeč.
-
ὑπ-ασπίδιος 2 ep. poet. pod ščitom; s ščitom pokrit; neutr. pl. kot adv.
-
ὑπ-άτοπος 2 brez okusa, nekoliko neokusen, neslan, precej nenavaden (v tmezi: ὑπό τι ἄτοπος Pl. Gorg. 493 c).
-
ὕπατος 3 in 2 [Et. iz upm̥-to-, lat. sum-mus (iz sup-mo-), od sub, super, gršk. ὑπό] 1. adi. najzgornji, najvišji, zadnji, poslednji, ἐν πυρῇ ὑπάτῃ na vrhu grmade. 2. subst. konzul.
-
ὕπ-αυλος 2 (αὐλή) poet. pod streho, σκηνῆς pod šatorom, v šatoru.
-
ὑπ-άφρων 2 ion. [comp. ὑπαφρονέστερος] precej preprost, neizobražen (prismojen).
-
ὑπ-έγγυος 2 ion. pod poroštvom, odgovoren, πλὴν θανάτου za vse kazni razen smrtne.
-
ὑπείρ-οχος 2 (ὑπερ-έχω) ep. ion. odličen, nadkriljujoč τινός.
-
ὑπερ-ᾱής 2 (ἄημι) ep. ki silno piha, silno hlideč, preburen ἄελλα.
-
ὑπέρ-αισχρος 2 zelo (silno) grd.
-
ὑπέρ-ακμος 2 (ἀκμή) prepostaren, dozorel NT.
-
ὑπερ-άκριος 2 (ἄκρα) ion. na vrhovih (hribih) ležeč; subst. τὰ ὑπεράκρια gorata zemlja, pogorje, hribi, οἱ ὑπεράκριοι gorjanci, hribovci, prebivalci atiškega pogorja.
-
ὑπερ-αλγής 2 (ἄλγος) poet. silno skeleč, prehud χόλος.
-
ὑπέρ-αντλος 2 (ἄντλος) poet. prepoln, preobložen s čim τινί.
-
ὑπερ-ασθενής 2 zelo slab, preslab.
-
ὑπέρ-αυχος 2 (αὐχέω) preveč prevzeten, predrzen, preohol.
-
ὑπερᾱ́-φανος 2 = ὑπερήφανος.
-
ὑπέρ-βιος 2 (βία) ep. premogočen, presilen, silovit, nasilen, predrzen, prevzeten, ohol, svojeglav. – adv. ὑπέρβιον nezmerno, črezmerno, pregrešno, drzno κτείνω.