Franja

bene, adv. (*benus = bonus), komp. melius, superl. optimēI.

1. pri glagolih in participih = dobro, prav, primerno, prilično, prijetno, lepo, obilno (naspr. male): bene cenare H., Cat., bene habitare N. prijetno, bene nosse Ci., H., Cu., bene polliceri S. ali bene promittere Pl., Ci. obilno, bene praebere vestem Pl. obilno, bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. mnogo (več, največ) zaslug si pridobiti za koga, bene (melius O.) sperare Ci. dobrega (boljšega) se nadejati, bene existimare de aliquo Ci. ep. dobro mnenje o kom imeti, bene vivere Ci. pošteno, čednostno, bene iudicare Ci. prav, pravično, vix bene desieram O. komajda sem prav nehal, bene Pittacus … „nolite …“ inquit N., non vincentes, sed bene morientes L. slavno, častno, consul bene de re publ. sentiens Ci., ager bene cultus Ci., vix bene natus O., Sen. ph. komaj še prav rojen; včasih nekako kratkorečno, npr.: bene mones Ter. prav opominjaš = prav je, da opominjaš, po pravici opominjaš, bene narras Ter., Ci. ep. dobro je, kar pripoveduješ, bene nuntias Ter. dobro je, kar poročaš, tvoje poročilo je dobro, bene putas Ter. tvoje mnenje je pravilno, bene vocas Pl. tvoje povabilo je dobro = drago mi je, da si me povabil = lepa ti hvala (izraz vljudne odklonitve), bene reprehendere Ci. prav je, da kdo graja, po pravici grajati; elipt.: optimeque in Verrem Cicero (sc. dicit), si pater … Q.; kot klic odobravanja: quare „bene“ et „praeclare“ quamvis nobis saepe dicatur Ci.; poseb. pri zdravicah (napivanju) adv. bene sam ali v zvezi z dat. ali acc. = na (moje, tvoje, naše, vaše) zdravje! bene vobis, bene amicae meae Pl., „bene“ dic dominae, „bene“, cum quo dormiat illa O., bene me (te, nos, vos) Pl., bene Messalam Tib.; occ.
a) srečno, zadovoljno, ugodno: bene ambula Pl. srečno potuj, bene vivere Ci., H., vivitur parvo bene H. (toda pri Kom. je bene vivere = dobro, t.j. razkošno, veselo živeti: nunc bene vivo et fortunate Pl., vixit, dum vixit bene Ter.), secundis ortis bene promittunt dii Ci. obetajo srečo, re bene gesta Ci., C., bene pugnare N., L., bene vertere (vortere) Pl., L., V., Cu. po sreči izteči;
b) (glede na čas) bene, optime = (prav) pri dobri sreči, (prav) o pravem času, (prav) za časa, ravno prav: optime eccum foras progreditur Pl., optime te offers Ter., eccum Phidippum optime video Ter.; elipt.: Syrum optime eccum (sc. video) Ter.

2. stopnjujoč pri adj. in adv. dobro = jako, prav, zelo, kaj: Ca., Pl., Gell. idr., bene tempestate serena Enn. ap. Ci. pri nebu, jasnem kakor ribje oko, quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci., bene nummatus H., adulescens bene nummatus et bene capillatus Ci., bene notus H., mentis bene sanae H., bene magna caterva Ci., bene multus Asin. Poll. in Ci. ep., Auct. b. Hisp., bene multa O., bene penitus in istius familiaritatem se dedit Ci. kar najtesneje se ga je oklenil, bene longe Auct. b. Hisp., bene mane Ci. navsezgodaj, bene ante lucem Ci. dolgo pred svitom, bene diu Suet., non bene (= vix) O.; bene je lahko okrepljen še z drugim adv.: bene plane magnus (dolor) Ci.

II. Posebne zveze:

1. bene agere prav ravnati, pravično postopati: Eutr., recuperatores dicis te daturum; bene agis Ci.; bene (optime) agere cum aliquo (prav) lepo, (prav) prijazno delati (postopati, ravnati) s kom: senatus optime cum oratoribus egit Ci.; bene agitur (gl. pod 6. a).

2. bene audire (gl. audiō).

3. bene credere varno posoditi (posojati): Ulp. (Dig.); toda: quod (imperium) si ei sui bene crediderint cives L. ako so prav storili, da so mu poverili to (vladarstvo), ako so mu to na svojo blaginjo izročili.

4. bene dicere
a) dobro = prav (pravilno, lepo, spodobno) govoriti: bene dicere, quod est scienter et perite et ornate dicere Ci., bene Latine dicere (loqui) Ci., qui optime dicunt Ci. najizvrstnejši, najzgovornejši, poëtae ad bene dicendum redacti H. k spodobnemu govorjenju.
b) pametno govoriti: bene et sapienter dicere Ter.
c) besede z dobrim pomenom govoriti = vzdrž(ev)ati se nesvetih besed, jezik brzdati (= εὐφημεῖν): bono animo es et bene dice! Pl., heia, bene dicite! Pl.
č) bene dicere (= benedicere) alicui dobro govoriti o kom, hvaliti koga: omnes bene dicunt (sc. ei), amant Ter., bene, quaeso, inter vos dicatis et mihi absenti tamen Pl., cui bene dixit umquam bono? Ci., nec tibi cessaret doctus bene dicere lector O. Od tod abs. bene dictum (= benedictum) -ī, n (po)hvala, prizna(va)nje: bene dictis si certasset, audisset bene Ter., bene dictis tuis bene facta aures meae auxilium exposcunt Pl., qui philosophiam complexus esset matrem omnium bene factorum beneque dictorum Ci.

5. bene (optime) facere
a) (prav) dobro ali izvrstno izdelati, izvršiti: argentum (vas) bene (optime) factum Ci., senatus consultis bene factis Ci.
b) occ. α) prav storiti (ravnati): Ter., bene fecit A. Silius, qui transegerit Ci. ep.; kot pozdrav: bene factum te advenisse Ter. prav si storil, da si prišel; od tod abs. bene facta -ōrum, n dobra (plemenita, slavna, slovita) dela, dejanja, take zasluge: omnia bene facta in luce se collocari volunt Ci., conscientia bene actae vitae multorumque bene factorum iucundissima est Ci. β) (o zdravilih) dobro deti, ugodno vplivati, zdravilen biti: id bene faciet Ca. γ) (kot izraz odobravanja, veselja ali zahvale) bene facis, bene fecisti = prav dobro, izvrstno, hvala lepa! Kom. δ) bene facere (= benefacere) dobroto storiti (izkazati), dobrote izkazovati, deliti: quod bene fecisti Pl. dobrota, animus (voluntas) bene faciendi Sen. ph., magnitudo bene facientis Sen. ph.; bene facere (benefacere) alicui dobroto (ljubezen) storiti komu, dobrote izkazovati komu, odobrotiti koga, dobrotovati komu: malo si quid bene facias, id beneficium interit Pl., bene nos aliquid facere illi decet Ter., male tractamur ab amicis, quibus bene fecerimus (benefecerimus) Ci., pulchrum est bene facere rei publicae S., ne ingratis quidem benefacere absistam L., sibi facere bene Ci. (pri poznejših piscih brez sibi) (dobro) si streči, goditi si; v pass.: quod bonis bene fit (benefit) beneficium Pl. Od tod abs. bene facta in benefacta -ōrum, n dobrote: bene facta (benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., pro benefactis alicui pretium reddere Pl., quid labor aut benefacta (taurorum) iuvant? V. dobrote = koristno delo, bene facta referre Cl.; nam. bene facere alicui tudi bene facere erga aliquem: siquid amicum erga bene feci Pl.

6.
a) bene est ali bene habet po sreči (volji) gre, zadovoljen (srečen) sem, (to) me veseli: Kom., bene est: nil amplius oro H., si vales, bene est; ego valeo Ci. ep. (v začetku pisem), bene habet; iacta sunt fundamenta defensionis Ci., bene habent tibi principia Ter. dobro (po sreči) se ti godi …; optime (optume) est to je prav lepo, to mi je zelo drago (po volji), to mi godi: Kom.; bene est z ACI drago (po volji) mi je, godi mi: bene hercle est illam tibi valere et vivere Pl.; toda melius est z ACI bolje bi pač bilo (= moraš, moramo itd.): alibi te meliust (= melius est) quaerere hospitium tibi Pl.; istega pomena kakor bene est tudi bene agitur: Kom.
b) bene est alicui dobro se godi komu, dobro se ima kdo: Enn. ap. Ci., Afr. fr., Pl., Ter., (caelebs) iurat bene solis esse maritis H., quare tibi non sit bene ac beate? Cat.; v komp. melius est alicui bolje se godi komu, bolje je komu: Pl., Ter., Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, bolje mu je; o stanju: bono animo es: erit isti morbo melius Pl. bolezen se bo polegla; bene est alicui z abl. instrumenti dobro si streže kdo s čim, godi si kdo s čim: ubi illi bene sit ligno, aquā calidā, cibo Pl., mihi … bene erat non piscibus urbe petitis, sed pullo atque haedo H. Redkeje osebno bene sum dobro si strežem, godim si: minore nusquam bene fui dispendio Pl.

7. bene emere dobro kupiti = po ugodni ceni kupiti: vin bene emere? Pl., quo melius emptum sciatis, Tertia deducta Ci. ap. Suet.; bene vendere dobro prodati = drago prodati: ne time, bene hercle vendidi ego te Pl., velle quam optime vendere Ci.

beneficium (benificium) -iī, n (benefacere)

1. dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, milost: ut malefacii quam beneficii potius immemores essent L., in re publica multo praestat benefici quam malefici immemorem esse S., senatus et populus Romanus benefici et iniuriae memor esse solet S., nec enim si tuam ob causam cuiquam commodes, beneficium illud habendum est, sed feneratio Ci., beneficium alicui dare Ci. ali alicui tribuere Ci., N., Cu., Sen. ph. ali alicui offerre C. ali in aliquem conferre (deferre) Ci. ali beneficio aliquem afficere Ci. dobroto izkaz(ov)ati komu, beneficia accipere (ab aliquo) Ci. dobrote preje(ma)ti (od koga), beneficio devinciri (obligari) Ci., beneficium tueri Ci., Plin. iun. dobroto v srcu ohraniti, hvaležno priznavati, beneficia mutua N. medsebojne usluge, alicuius beneficia in aliquem C., S. zasluge za koga, aliquid in beneficii loco petere Ci. ali in beneficio relinquere L. kot uslugo (milost), in summo beneficio impetrare Ci. kot veliko dobroto (milost), beneficii causā ali per beneficium Ci. iz dobrote (ljubezni).

2. abl. beneficio po posredovanju, po prizadevanju, po zaslugi, s pomočjo, zaradi česa, po čem: hoc beneficio Ter. s tem sredstvom, beneficio suo Ariovistum finem facturum iniuriis C., beneficio deorum C. z božjo pomočjo, nostri consulatus beneficio Ci., beneficio sortium C. po žrebanju, beneficio silvarum Hirt. v varni zaščiti gozdov.

3. drž.pr.
a) ugoditev, odlikovanje, odlika, počastitev, podelitev (kake službe ali časti), povišanje ali napredovanje (v službi), predpravica: S., T., populi Romani beneficium sibi extorqueri C., Atticum civem facere studebant, quo beneficio uti (sprejeti) noluit N., cum suo magno beneficio esset Ci. ker mu je bilo njegovo priporočilo v veliko hvalo, ut tribuni militum … a populo crearentur, quae antea … dictatorum et consulum ferme fuerant beneficia L. predpravica, cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur Ci. je postajalo predpravica ljudstva, in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. (gl. aerārium pod aerārius), in beneficium recepti Vell. v podelitev državljanstva, centuriones sui beneficii Suet. njegove kreature; aliquid sui beneficii facere storiti kaj odvisno od svoje milostne volje Suet., Iust., pren.: Sen. ph.
b) svoboščina, posebna pravica, pooblaščenje: beneficium militare, anulorum, religionis Icti., beneficium liberorum Suet. oprostitev od sodništva zaradi določenega števila otrok.

Opomba: Sinkop. obl. (vulg.) benficium: Pl., Ter., Ph.

benevolentia (benivolentia) -ae, f (benevolens, benivolens)

1. dobrohotnost, blagohotnost, naklonjenost: voluntate beneficā benevolentia movetur Ci., quod ceteri imperio potuerunt, hic benevolentiā tenuit N., Graecorum benevolentia erga se Cu., benevolentiam habere erga aliquem Ci., nihil de sua in Aeduos benevolentia deminuere C., cum aliquo benevolentiā in aliquem certare T.; z objektnim gen.: eius benevolentiā N. zaradi njegove priljubljenosti.

2. occ. prizanašanje, prizanesljivost, spregledanje, blagost, milost(ljivost): Icti.

3. met. dokaz dobrohotnosti ali naklonjenosti: benevolentiam civium accipiebat N.; v pl. = dobrohotna dejanja, milostna dejanja: Arn.

benevolus (benivolus) 3, adv. -ē (bene in velle); le v poz. (komp. in superl. se tvorita iz adj. benevolēns) dobrohoten, blagohoten, naklonjen, prijazen, zvesto vdan, ustrežljiv: animus Ci., officio esse functum benevolentissimi atque amicissimi Ci. ep., benevole fit aliquid Ci.; z dat. ali z erga: servum et sibi benivolum esse et patri fuisse arbitrabatur Ci., benevolentior tibi quam fui nihilo sum factus Ci. ep., me scit esse erga se benevolum Pl., quos (Torquatos) … erga nos amice et benivole collegisti Ci. iz prijaznosti in dobrohotnosti do mene.

bengáličen, bengálski bengalí; de Bengala

bengaličen ogenj luz f (ali luces f pl) de Bengala

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

bent² [bent] samostalnik
naklonjenost, pregib, krivina; nagnjenje
botanika šaš

it is out of my bent tega ne zmorem
to the top of one's bent kakor komu drago; do skrajnosti
full bent skrajnji napor
to take (ali go, flee) to the bent zbežati, ucvreti jo

beō -āre -āvī -ātum (iz dueio, prim. bonus) pesn.

1. osrečiti (osrečevati), blažiti, ublažiti (ublaževati), veseliti, razveseliti (razveseljevati): hoc me beat saltem, quod perduelles vicit Pl; od tod poseb. v pogovoru: ecquid beo te? Ter. = ali te to veseli? beas ali beasti (sc. me) Kom. = to (kar praviš ali kar si storil) mi je drago, tako tudi: id beat, nimis beat (sc. me), quod … Pl.; s stvarnim obj.: agrum Setinum beare Tit. fr.

2. osrečiti (osrečevati) s čim, obdariti (obdarovati) s čim, (o)bogatiti s čim: caelo Musa beat H., ne dominus munere te parvo beet H., (poëta) Latium beabit divite lingua H., beare se interiore nota Falerni H. goditi si z … — Od tod adj. pt. pf. beātus 3, adv. -ē

1. osrečen, srečen, blažen: Ter., V., O. idr., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., Phraaten numero beatorum eximit Virtus H., beate (beatius) vivere Ci., ad beatissime vivendum parum est, ad beate satis Ci., non est mihi male, sed bene ac beate Cat., beatius quam aliae urbes excultae Mel., divitiis homines an sint virtute beati H., laudum cumulo beatus omni Stat., neque idem umquam aeque est beatus ac poëma cum scribit Cat.; o stvareh in abstr.: nihil est ab omni parte beatum H., beatae arces H., status rei publicae fortunatior beatiorque L., cum ipsa virtus efficiat ita beatam vitam, ut beatior esse non possit Ci., beata mors Ci., beatum tempus O., saeculum beatissimum T., beatior spiritus Q. bolj blažena navdušenost; sedes beatae V. ali arva beata H. = sedes beatorum, arva beatorum (gl. v nadalj. beati = μάκαρες) bivališča blaženih; adv. beate srečno = docela, popolnoma: locum beate implebat Sen. rh. Subst.
a) beātum -ī, n (τὸ μακάριον) blaženost: in qua (virtute) sit ipsum etiam beatum Ci., non quia per se beatum est malo caruisse, sed quia … Sen. ph.
b) beātī -ōrum, m (μάκαρες) blažen(c)i (o umrlih): beatorum insulae (= μακάρων νῆσοι) Ci. fr. otoki, ki bi naj po mnenju starodavnikov ležali v Oceanu ob zahodnem robu zemlje; tam bi naj padli junaki uživali blaženo in večno življenje. Od tod beatus 3 v pozni lat. blaženi = umrli, rajni, pokojni: quem cum beatum fuisse Sallustius respondisset, intellexit occisum Amm.; pren.: (vir) beatae memoriae Eccl. blaženega spomina.
c) Beātissimus Preblaženi, naslov višje duhovščine: pozni Icti. in Eccl.

2. srečnega se čuteč, zadovoljen: satis beatus unicis Sabinus H., agricolae … fortes parvoque beati H.

3. obogaten, bogat, imovit: Pl., O., Cat., Iuv., Thynā merce beatus (še pravi pt. pf.) H.; od tod: mulier beata ac nobilis Ci., uxor beata H., Sen. ph., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., homo non beatissimus N. ne posebno bogat, florente ac beatā re publica L., tyrannus opulentissimae et beatissimae civitatis Ci., beata Roma H.; subst. beātī -ōrum, m bogataši, bogatini: noli nobilibus, noli conferre beatis Pr.; pren. bogat = (pre)obilen, prekipevajoč: gazae beatae Arabum H., vox Q. bogato nadarjeno grlo, ingenii beatissima ubertas, beatissima rerum verborumque copia Q.; occ.
a) blažen, ploden, rodoviten: auriferi beata ripa Tagi O., rus beatum H., rura beata Stat., beati Campaniae sinus T.;
b) pesn. = krasen, prelep: nuntii, commoda Cat., munera Pr., thermae Mart., nectar Mart. božanski, dies beatissimus Amm.; pren. adv. beate! krasno! kot vzklik prilizovanja: Mart.

beráški beggarly; beggar's

beráška palica beggar's staff
priti na beráško palico to be made destitute, to beggar oneself, to be reduced to poverty
spraviti na beráško palico to pauperize, to reduce to poverty (ali to beggary), to beggar

beráški gueux, pauvre, miséreux; de mendiant, de pauvre

priti na beraško palico être réduit à la misère (ali à la mendicité), se ruiner
beraški red ordre moški spol de mendiant

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

beríl béryl moški spol

zeleni beril ali smaragd béryl moški spol vert, émeraude ženski spol
modri beril ali akvamarin béryl moški spol bleu, aigue-marine ženski spol

berth¹ [bə:ɵ] samostalnik
sidrišče; ležišče; spavališče; primeren kraj za kaj; služba, položaj, zaposlitev

good berth lahka in dobra služba
loading berth nakladališče
to give (ali to keep) a wide berth of izogibati se koga ali česa

beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones

beséda mot moški spol , parole ženski spol , vocable moški spol

besedo ima predsednik la parole est au président
z eno besedo (povedano) en un mot, bref, en somme
častna beseda parole ženski spol d'honneur
mož beseda homme de parole
moška beseda parole d'honnête homme
ne držati besede, besedo snesti manquer à sa parole
držati besedo tenir sa parole (ali sa promesse)
ne črhniti besede ne souffler mot
prijeti koga za besedo prendre quelqu'un au mot
zadnja beseda še ni bila izrečena le dernier mot n'a pas encore été dit
prositi (za) besedo demander la parole
to ni vredno besede ça ne vaut pas la peine d'en parler
nobene besede več! pas un mot de plus!
prazne besede des paroles vaines, des mots, des paroles, des phrases
dar besede don moški spol de la parole ali de l'élocution
pozdravne besede allocution ženski spol de bienvenue
zadnje besede obtoženca dernière déclaration
vzeti besedo retirer la parole
predati besedo passer la parole
verjeti na besedo croire sur parole
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
z drugimi besedami en d'autres termes, autrement dit
po besedah d'après, au dire de …
ne najdem besed je ne trouve pas de mots pour …
seči v besedo couper la parole, interrompre
svoboda besede liberté ženski spol de parole
tehniška beseda language moški spol technique
zadnja beseda mode le dernier cri de la mode
modna beseda mot à la mode (du jour ali en vogue)
brez besede sans mot dire, sans souffler mot, muet d'étonnement, stupéfait, interdit
ostal sem brez besede j'en suis resté interdit (familiarno baba, tout baba)
z besedo in dejanjem en paroles et en actes
mir besedi assez parlé! (ali causé!), trêve de paroles!
(svojo) besedo dati promettre, engager sa parole
besedo dati donner (ali accorder) la parole
besedo napeljati na amener la conversation sur, mettre sur le tapis (ali en discussion)
osnovna beseda radical moški spol
uvodna beseda avantpropos moški spol, préface ženski spol, introduction ženski spol
sklepna beseda épilogue moški spol, postface ženski spol, dernier mot moški spol, allocution ženski spol (ali discours moški spol) de clôture
tolažilna beseda parole ženski spol consolante (ali réconfortante), consolation ženski spol

beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

beseda za obljubo palabra por palabra
dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
ustrezna beseda palabra apropiada
zastarela beseda arcaísmo m
visoko zveneče besede palabras altisonantes
častna beseda! palabra de honor!
z malo besedami en pocas palabras
z eno besedo en una palabra, en resumen
z drugimi besedami con otras palabras
z besedami (= čisto izpisano) en letras
v besedi in sliki con texto e ilustraciones
brez besed (= brez teksta) sin leyenda
dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
nobene besede več! ¡ni una palabra más!
biti mož besede ser hombre de palabra
ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
to so samo besede! palabras y nada más!
to so prazne besede son palabras vanas
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
držati (svojo) besedo cumplir su palabra
ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
imeti besedo (parlament) tener la palabra
glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
nobene besede ne reči no decir ni palabra
odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
požirati besede comerse las palabras
prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
ne priti do besede no llegar a hablar
ne pustiti do besede no dejar hablar
potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
tehtati svoje besede pesar sus palabras
vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta

beséden verbal; word

besédni boj battle of words
besédna družina family of words
besédna igra pun; play (up)on words
besédni pomen meaning (ali sense) of a word
besédni red word order
besédni prepir dispute
besédna vojna war of words
besédna vrsta part of speech
besédna uganka logogriph
besédni zaklad word-stock, vocabulary
prijatelj besédnih iger punner, punster
napraviti besédno igro to pun (na, ob, za on, upon)

bêsen furieux, enragé, emporté, furibond, forcené

besen galop galop moški spol vertigineux (ali fou)
prislov besno avec rage, rageusement

beside [bisáid] predlog
razen, poleg, blizu, ob strani
v primeri s

to be beside o.s. biti ves iz sebe
to be beside the mark motiti se
this is beside the question (ali purpose) to nima smisla
this is beside the point to ne spada sem