Franja

varováti to safeguard; to protect (pred from), to preserve (pred from); to shield, to shelter (pred from), to guard (pred from, proti against)

bog varuj! God forbid!
varováti ustavno ureditev to safeguard constitutional order
varováti se to take care of oneself, to beware (of), to guard (against)
varujte se žeparjev! beware of pickpockets!
varujte se psa! beware of the dog!
on se ne varuje (zdravstveno) he neglects his health

vary [vɛ́əri] prehodni glagol
spremeniti, prinesti spremembo v; variirati; razlikovati se (from od)
menjavati (se)

mother varies our meals mati nam variira (menjava) jedi(lne obroke)
opinions vary on this point mnenja se razlikujejo glede tega

vás² village

to je zame španska vás (figurativno) that's (ali it's) all Greek to me
iti v vás h komu (figurativno, obiskati koga) to pay a visit to someone, to make a visit to someone, to call on someone

vàš (váša -e)

A) adj.

1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo

vážen important (za to); momentous; weighty; significant

vážna oseba a person of importance
biti vážen to be of importance, to be important (ali weighty); to have importance; to import; to matter (za to); to be momentous; to signify; to be material
biti življenjsko vážen za to be vital to
je to vážno? does it matter?
(to) ni vážno it does not matter; it is of no consequence
to je komaj vážno it matters little, pogovorno it doesn't matter very much
to je silno vážno it is of the utmost importance
delati se vážnega to put on airs, to put on side, to give oneself airs, to get (ali to be) on one's high horse

vdòr irruption; invasion; breaking in

vdòr v sovražnikovo taborišče a raid on (ali into) the enemy camp

vèč more; plus

vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)

vèč plus, davantage; plusieurs

več in več, vedno več de plus en plus
več kot eno leto plus d'un an
več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
več ali manj plus ou moins
nič več plus rien
vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
ne dežuje več il ne pleut plus
niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir

večérja supper; dinner

poslovilna večérja farewell dinner
zadnja večérja religija the Last Supper
dati komu večérjo to give someone (his) supper
imeti hladno meso za večérjo to sup (ali dine) on cold meat

véčji (-a -e) adj.

1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto

védeti to know; to be aware (of); to realize

zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn

védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

ne vedeti ne pas savoir, ignorer
ne da bi vedel pas que je sache
kolikor vem autant que je sache
bog ve Dieu (le) sait!
vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
človek nikoli ne ve on ne sait jamais
rad bi vedel j'aimerais bien savoir
vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
to že vem je le sais déjà, je suis au courant
tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
to ve vsak otrok tout le monde le sait

védno siempre; continuamente; sin cesar; constanternente; cada vez

vedno kadar ... siempre cuando...
za vedno para siempre
še vedno todavía, aun
on še vedno študira sigue estudiando
vedno več cada vez más
vedno manj cada vez menos
vedno boljše cada vez mejor
vedno slabše cada vez peor; de mal en peor
to postaja vedno lepše (ironično) esto se va poniendo cada vez mejor

vegeō -ēre (prim. skr. vājaḥ čilost, moč, hitrost, vājayati (on) priganja, lat. vegetus, vigeō, vigil, got. wakan = stvnem. wahhōn, wahhēn = nem. wachen, got. wakjan = stvnem. weckan = nem. wecken, got. wōkains b(e)denje)

1. intr. biti čil, biti živahen: viget, veget utpote plurimum Varr. ap. Non.

2. trans. (v)zbuditi ((v)zbujati, (v)zbujevati), vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), razburkati (razburkavati), spraviti (spravljati) v gibanje, pognati (poganjati): aequora salsa veges ingentibus ventis Enn. fr., cum magno strepitu Volcanum ventus vegebat Enn. fr., animos Venus veget voluptatibus Pomp. fr., quam mobilem divum lyram sol harmoge quadam gubernans motibus diis veget Varr. fr., (sc. liber) animum adserit vigetque Sen. ph.

veinard, e [venar, d] adjectif ki ima srečo; masculin srečnik, srečnež, srečko

il est veinard on ima srečo
quel veinard! kakšen srečnež!

vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious

v vélikem obsegu on a large scale
vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
véliki četrtek Maundy Thursday
vélik del a great deal
lov na véliko divjad big-game hunting
Aleksander Veliki Alexander the Great
véliki (glavni) dobitek first prize
vélika bitka great battle
véliki in mali (figurativno) great and small
véliki inkvizitor grand inquisitor
vélika gospoda (imenitniki) the great
Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
vélika laž a big lie
vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
véliki mojstri the great masters pl
vélika noč religija Easter
véliki petek religija Good Friday
vélika sobota religija Holy Saturday
vélika obzirnost great discretion
véliko naročilo large order
vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
véliko podjetje largescale enterprise
vélik pesnik great poet
véliki stroški heavy expenses pl
z vélikim trudom with great pains
vélik umetnik great artist
véliki teden religija Holy Week
Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
vélika soba large room
véliki vezir Grand Vizier
véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
vélika žival large animal
vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
oba sta enako vélika they are both the same size
pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
oni živijo v vélikem slogu they live in great style

velíko much; a great deal, a good deal (of); a lot of; pogovorno lots, masses, loads, bags (of)

zelo velíko very much, quite a lot, pl a great many
moj brat velíko bere (dela, potuje) my brother is a great reader (worker, traveller)
velíko se sprehajam I am a great walker
(on) ima zelo velíko denarja he has a considerable amount (ali pogovorno lots, loads, bags, pots) of money
on velíko pije he is a big drinker, he drinks hard, he is a hard-drinking man
velíko hrupa za nič much ado about nothing
velíko sreče! good luck!, lots of luck!

vena ženski spol žila, vena

vena de agua vodna žila
vena de poeta, vena poética pesniška žila
con venas žilast (marmor)
en vena de charlar razpoložen za kramljanje
estar en (ali de) vena biti pesniško razvnet, biti dobro razpoložen; imeti srečo
tiene vena de loco (fig) (on) je prismojen

vénec wreath; garland

rožni vénec religija rosary, beads pl
moliti rožni vénec to say the rosary, arhaično to tell one's beads
pogrebni vénec funeral wreath
zmagovalni vénec conqueror's crown
položiti vénec na grob to lay a wreath on someone's grave
splesti vénec to weave a garland

vengeance [véndžəns] samostalnik
maščevanje, povračilo; kazen

with a vengeance z vso silo, besno; v polnem pomenu besede; in še kako
he is a horseman with a vengeance jaha kot sam vrag
this is punctuality with a vengeance to je skrajna točnost
to cry for vengeance vpiti po maščevanju
to lay o.s. open to s.o.'s vengeance izpostaviti se maščevanju kake osebe
to seek vengeance upon s.o. skušati si najti maščevanje (se maščevati) nad kom
to take vengeance on an enemy maščevati se sovražniku