Franja

Zadetki iskanja

  • Sycurium -iī, n Sikúrij, mesto v Tesaliji ob vznožju gore Osa: L.
  • Symaethus -ī, m (Σύμαιϑος) Simájt (Simét), glavna reka vzhodne obale Sicilije, ki izvira ob vznožju Etne in se izliva v morje južno od Katanije: Sil., Serv. Soobl. Symaethum -ī, n: Plin. Od tod adj.
    a) Symaethēus 3 (Συμαίϑεος) simajtéjski (simetéjski), simájtski (simétski): aquae O. Simajtovi pritoki.
    b) Symaethis -thidis, f simájtska (simétska): nympha (= nimfa reke Simajt (Simet)) O.
    c) Symaethius 3 simájtijski (simétijski), simájtski (simétski): Sȳmaethia flumina V. Simajtovi (Simetovi) pritoki, heros (= Acis Akis (Akid), sin nimfe reke Simajt (Simet)) O.; od tod subst. Symaethiī -ōrum, m Simájtijci (Simétijci), Posimájtijci (Posimétijci), preb. ob Simajtu (Simetu): Plin.
  • Symmachus -ī, m Símah, grški priimek; poseb. Q. Aurelius Symmachus Kvint Avrelij Simah, konzul in rimski mestni prefekt ob koncu 4. stoletja po Kr., izvrsten govornik, avtor 10 (še ohranjenih) knjig pisem (Epistulae): Macr., Sid., Amm., Aus. Od tod adj. Symmachiānus 3 Símahov, símahovski, simahijánski: illud dictum Sid.
  • sympathie [sɛ̃pati] féminin simpatija; nagnjenje ali medsebojna naklonjenost dveh oseb ali ene osebe do druge; soglasje v čustvih, duhovno sorodstvo; sočustvovanje, sočutje

    grève féminin de sympathie solidarnostna stavka
    accueillir un projet avec sympathie z naklonjenostjo sprejeti načrt
    avoir, ressentir de la sympathie pour quelqu'un imeti, čutiti naklonjenost, simpatijo do koga
    être en sympathie avec les malheureux sočustvovati, imeti sočutje do nesrečnikov
    je ne suis pas en sympathie avec ce mouvement ne simpatiziram s tem gibanjem
    inspirer la sympathie zbujati simpatijo, biti simpatičen
    montrer, témoigner de la sympathie à quelqu'un (po)kazati svojo naklonjenost, svoje simpatije komu
    recevoir des témoignages de sympathie à l'occasion d'une naissance, d'un deuil dobiti dokaze simpatije, sočustvovanja ob kakem rojstvu ali smrti (v družini)
    croyez à toute ma sympathie prejmite izraze mojega iskrenega sočustvovanja, sožalja (vljudnostna formula)
  • symplēgas -adis in -ados, f (tuj. συμπληγάς) skupaj udarjajoča; kot subst.

    1. nom. propr. pl. Symplēgadēs -um, f (Συμπληγάδες sc. νῆσοι) Simplegádi (f. du.), skalnata otočka pri Bizantiju na Bosporju, imenovana tudi Cȳaneae, ki sta (kot pravi mitološko izročilo) udarjala eden ob drugega in uničevala vse, kar je prihajalo vmes; ustavila sta se šele, ko je ladja Argo srečno preplula skozi njiju: O. (z acc. -adas), Mel., Plin., Hyg.; sg. Symplēgas Simplegáda: Lucan., Val. Fl. (z gen. -ados), Ven. (z gen. -adis), Cl. (z acc. -ada).

    2. (šalj.) metaf. o ritnicah, ki tiščita ena ob drugo: sic constringuntur gemina Symplegade culi et nimias intrant Cyaneasque natis Mart., tergum, colla, umeros, luteae Symplegadis antrum, tam diuersa locis vaga carnificina pererrat Aus.
  • Syrophoenīx -īcis, m (Συροφοίνιξ) Sirofeničán = Feničan, ki izhaja (izvira) z območja ob meji s Sirijo: ac de isto sacer ille tocoglyphos ac Syrophoenix quid facere est solitus? Luc. ap. Non., obvius assiduo Syrophoenix udus amomo currit Idymaeae Syrophoenix incola portae Iuv.; k temu fem. Syrophoenissa -ae, f Sirofeničánka: Hier., Vulg.
  • šála broma f ; chanza f ; (dovtip) chiste m ; (nagajanje) burla f , fam choteo m , chunga f , guasa f

    za šalo por broma
    v šali en broma, en tono de broma
    groba, slaba šala broma de mal gusto (ali pesada)
    bila je le šala sólo era en broma
    ni mi do šal no estoy para bromas
    s tem ni šale no es cosa de broma
    to je draga šala zame eso me cuesta un ojo de la cara
    šala gre predaleč esto ya pasa de broma
    pol za res, pol za šalo entre bromas y veras
    pustimo šale (ob strani) ¡bromas aparte!, ¡hablemos en serio!, ¡dejémonos de bromas!
    razumeti šalo, ne zameriti šale no tomar a mal una broma
    nobene šale ne razumeti no entender de burlas (ali de bromas), no estar para bromas, no ser amigo de bromas
    šale uganjati, zbijati s kom bromear (ali chancear ali hacer bromas) con alg
  • še [è]

    1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
    še (vedno/zmeraj) noch immer
    komaj še kaum noch
    še nikoli noch nie
    kdaj še bo: mal noch

    2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

    3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
    tudi še auch noch
    še deset/pet weitere zehn/fünf

    4. primerjava:
    še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

    5.
    še (nekako) noch irgendwie
    bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
    še kar noch irgendwie
    še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
    to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

    6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

    7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
    še malo ne überhaupt nicht

    8. poudarjalno:
    še vprašaš! und ob!
    pa še kako! und wie!
    pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
    še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
    samo še enkrat! versuch's noch mal!
    kaj še! Wo denn!
    |
    še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten
  • šelè only; not earlier than; as late as; not until, not till; only then, not before

    šelè ko... only when..., no sooner than...
    šelè danes only today
    šelè davi only this morning
    šelè včeraj not till yesterday, no earlier than yesterday, only yesterday
    šelè jutri not till tomorrow
    šelè leta 1951 as late as 1951
    šelè pred enim letom no more than a year ago
    šelè teden dni pozneje not until a week later
    prišel je šelè pred dvema dnevoma he arrived only (ali pogovorno only arrived) two days ago
    vrnil se je šelè, ko... he didn't return before...
    to je treba šelè dokazati that remains to be proved
    pridem domov šelè ob 11-ih I'll not be home till 11
    šelè ko so bili vsi odšli, sem odkril... it was not until (after) everyone had gone that I discovered...
    videl sem jo šelè včeraj I only saw her yesterday, I didn't see her before yesterday
    šelè predvčerajšnjim sem dobil tvoje pismo I didn't receive your letter until the day before yesterday
    poročila se je šelè pred kratkim she got married quite recently, she's only been married a short time
    kaj šelè... (= da ne rečem nič o...) to say nothing of..., let alone..., never mind...
    ni mogla narediti koraka, kaj šelè zbežati she could not move a step, never mind run away
  • šest [é] (šêstih, šêstim, šest) sechs (dni, ljudi, tednov, mesecev sechs Tage, Menschen, Wochen, Monate)
    v šestih dneh/mesecih in sechs Tagen/Monaten
    šest in pol sechseinhalb
    bilo nas je šest wir waren sechse/zu sechst
    čez šest dni heute in sechs Tagen, heute über sechs Tage
    po šest je sechs, ljudi: zu sechst
    na/vsakih šest let/mesecev/tednov/dni sechsjährlich/sechsmonatlich/sechswöchentlich/sechstäglich
    v šestih knjigah in sechs Bänden
    ura: ob šestih um sechs, um sechs Uhr
    vlak ob šestih der Sechsuhrzug
    s šestimi strunami glasba sechssaitig
  • šést six

    ob šestih à six heures
    ob pol šestih à cinq heures et demie
    šest tisoč six mille
  • šést seis

    ob šestih a las seis
    ob pol šestih a las cinco y media
  • šestih:
    ob šestih um sechs (Uhr)
    okrog šestih etwa um sechs (Uhr)
    do šestihih bis sechs Uhr
  • škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m

    komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
    v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
    kakšna škoda! ¡qué lástima!
    škoda za denar! ¡lástima de dinero!
    škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
    škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
    ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
    biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
    biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
    hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
    napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
    popraviti škodo reparar un daño
    plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
    spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
    trpeti škodo sufrir un daño
    zavarovati proti škodi asegurar contra daños
    škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
    materialna škoda daño m material
    nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
    izravnava škode compensación f
    prijava škode aviso m de siniestro
    poravnava škode reparación f de un daño
    zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
    v škodo kakovosti en detrimento de la calidad
  • šolanj|e [ó] srednji spol (-a …) die Schulung (dopisno Fernschulung, strankinih kadrov Parteischulung, predhodno/poprejšnje Vorschulung); (izobraževanje) die Ausbildung (za poklic Berufsausbildung, vajencev Lehrlingsausbildung), die Heranbildung; (obiskovanje šole) der Schulbesuch, die Schulbahn, der Bildungsweg (šolanje ob delu zweiter Bildungsweg)
    dodatek za šolanje die Erziehungsbeihilfe
    šolar, ki je končal šolanje der Schulentlassene
    uspešno zaključiti šolanje den [Schulabschluß] Schulabschluss machen
    čas šolanja die Schulzeit
    (obvezni Pflichtschulzeit)
    stopnja šolanja die Schulstufe
    udeleženec dopisnega šolanja der Fernschüler
    začetek šolanja der Schuleintritt
    ki ni več v starosti šolanja schulentwachsen
  • štâp štápa m (srvn. stap -bes) palica: pastirski, prosjački štap; maršalski, mađionički, bilijarski štap; seljaci se otimaju o kmetski štap kmetje se potegujejo za župansko palico, za župansko čast; sin joj je štap za stare dane sin ji je opora v starosti; zaraditi na štapu dobiti z beračenjem; prebiti, prelomiti, slomiti štap nad kim zloraiti palico nad kom; odnijeti gaće na štapu skupiti jo; stavljati štap u točak vtakniti, vtikati palico v kolo; štap u ruke iti na pot, oditi; ići o štapu iti ob palici; dotjerati koga na prosjački štap spraviti koga na beraško palico
  • štiri ženski spol, srednji spol množina

    1. vier (štirje bratje vier Brüder, štiri sestre vier Schwestern, štiri polja vier Felder)

    2.
    koliko časa: štiri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta vier/Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
    v štirih dneh/mesecih in vier Tagen/Monaten
    štiri in pol viereinhalb
    bilo nas je štiri wir waren zu viert
    čez štiri dni heute in vier Tagen, heute über vier Tage
    po štiri je vier, ljudi: zu viert
    na/vsaka štiri leta/vsake štiri mesece/tedne/dni vierjährlich/viermonatlich/vierwöchentlich/viertäglich
    v štirih knjigah in vier Bänden
    trajajoč štiri leta/mesece/dni vierjährig, viermonatig, viertägig
    ura: ob štirih um vier, um vier Uhr
    deliti na štiri dele vierteilen
    moleti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
    pogon na štiri kolesa tehnika der Vierradantrieb, Allradantrieb
    razdeliti na štiri dele vierteln, vierteilen, vieren
    razdeljen na štiri dele viergeteilt, gevierteilt, geviert
    figurativno tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
    konferenca štirih velesil die Viermächtekonferenz
    problem štirih barv das Vierfarbenproblem
    med štirimi očmi unter vier Augen
    pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
    po vseh štirih auf allen vieren
    v štirih zvezkih vierbändig
    s štirimi konji vierspännig
    s štirimi sedeži viersitzig
    s štirimi strunami glasba viersaitig
    s štirimi vrati viertürig
    model s štirimi vrati der Viertürer
    s štirimi zvezdicami Viersterne-
    s štirimi stavki glasba viersätzig
    z vsemi štirimi mit allen vieren
    braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren
  • štíri quatre

    ob štirih à quatre heures
    ob pol štirih à trois heures et demi(e)
    med štirimi očmi entre quatre yeux, en tête à tête
    hoditi po vseh štirih marcher à quatre pattes
    stegniti vse štiri od sebe s'étendre de tout son long; s'écrouler, s'affaler épuisé
  • štíri cuatro

    ob štirih a las cuatro
    ob pol štirih a las tres y media
    med štirimi očmi a solas
    po vseh štirih se plaziti andar a gatas (ali a cuatro patas)
    stegniti vse štiri od sebe desperezarse
  • štirih:
    ob štirih um vier (Uhr) ➞ → štiri