sedeč [é] (-a, -e) sitzend (tudi rastlinstvo, botanika), Sitz- (stavka der Sitzstreik, delo die Sitzarbeit)
portret sedeče osebe das Sitzbild
rastlinstvo, botanika nepecljat: ungestielt
Zadetki iskanja
- sed|eti1 [é] (-im) sesti
1. sitzen (na konju zu Pferde sitzen, mirno stillsitzen, nasproti komu (jemandem) gegenübersitzen, okoli herumsitzen, po turško im Schneidersitz sitzen, skupaj [nebeneinandersitzen] nebeneinander sitzen, zusammensitzen, zravnano [geradesitzen] gerade sitzen); (tudi figurativno v parlamentu, pred televizorjem, nad knjigami ipd.)
sedeti kot model komu: (jemandem) Modell sitzen
2. figurativno v zaporu: sitzen (pod ključem hinter [Schloß] Schloss und Riegel/auf Nummer Sicher), brummen
3. (valiti) sitzen (na jajcih auf den Eiern), brüten
4.
sedeti na čem: (ne dati od sebe) wie die Glucke auf Eiern auf (etwas) sitzen
na denarju: auf dem Geldsack/ Geldbeutel sitzen
|
figurativno sedeti kot na trnih/iglah/šivankah wie auf Nadeln sitzen
sedeti kot na žerjavici (wie) auf (glühenden) Kohlen sitzen
sedeti na dveh stolih zweispännig/zweigleisig fahren
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen
sedti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen
sedeti na sodu smodnika auf einem [Pulverfaß] Pulverfass sitzen
sedeti nad knjigami über den Büchern sitzen
sedeti pred praznim kozarcem auf dem Trockenen sitzen
trdno sedeti v sedlu fest im Sattel sitzen
sedeti za vratom im Nacken sitzen
žagati vejo, na kateri sam sediš am eigenen Ast sägen - sêdlo saddle; (za sojahača) pillion
tovorno sêdlo packsaddle
gorsko sêdlo (prelaz) mountain pass, saddle, col
brez sêdla bareback, barebacked
torba pri sêdlu saddlebag
žulj od sêdla saddle sore
jahati konja brez sêdla to ride (a horse) bareback
to se podá kot sêdlo kravi (svinji) pogovorno that's a fat lot of use
sesti v sêdlo to mount, to climb into the saddle; (tudi figurativno)
vreči iz sêdla to unhorse, to dismount, pogovorno to spill, (figurativno) to oust, to supplant, to supersede
trdno sedeti v sêdlu to be firmly in the saddle
biti vržen iz sêdla to be thrown from the saddle - seeing2 [sí:iŋ]
1. veznik (tudi seeing that)
ker (pa)
seeing you do not believe me ker (pa) mi ne verjamete
2. predlog
z ozirom na
seeing my difficulties z ozirom na (upoštevajoč) moje težave - sega|ti2 [é] (-m) seči (raztezati se) reichen (do bis); (dol herunterreichen, hinunterreichen, gor/navzgor hinaufreichen, v kaj hineinreichen in, preko hinüberreichen, nazaj zurückreichen)
segati do heranreichen an, gehen bis an, voda: stehen bis
segati preko hinwegführen über
segati v prostor (izstopati) vorkragen, ragen
(razprostirati se) sich erstrecken
do koder oko sega so weit das Auge reicht
voda mu sega do vratu das Wasser steht bis zum Hals (tudi figurativno)
figurativno ne segati niti do kolen komu (jemandem) nicht das Wasser reichen können - Segetia -ae, f (seges) Segétija (Segécija), boginja setve: MACR., AUG. – Ista imenovana tudi Segesta -ae, f Segésta: PLIN.
- Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:
1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.
2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.
3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.
4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH. - Selīnūs -ūntis, f, neklas. tudi m (Σελινοῦς) Selinúnt („z zéleno bogato mesto“)
1. obmorsko mesto na Siciliji (zdaj Selinonto): V., SIL.
2. mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Traianopolis (zdaj Silindi): L., PLIN., ob njem istoimenska reka: LUCAN. Od tod subst. Selīnūntiī -ōrum, m Selinúntijci, Selinúntčani, preb. Selinunta v Kilikiji: PLIN.; adj. Selīnūsius 3 selinúntski, selinúzijski: triticum PLIN., creta VITR., PLIN. ali terra PLIN. (v zdravilstvu znana) selinuntska kreda ali prst. - selíti trasladar
seliti se cambiar de domicilio, mudarse, estar de mudanza
seliti se v trasladarse a
seliti se emigrar (tudi ptice) - semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov
en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
la semaine dernière, passée pretekli teden
la semaine prochaine prihodnji teden
des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
la semaine seulement le ob delavnikih
semaine de blanc (commerce) beli teden
semaine en cours tekoči teden
semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
semaine sainte (religion) veliki teden
jour masculin de semaine delavnik
chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
(vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo - Semelē -ēs, f in (v odvisnih sklonih tudi) Semela -ae, f (Σεμέλη) Seméla, Kadmova hči, z Jupitrom mati Bakha. Ko je bila noseča, jo je ubila strela njenega božanskega ljubimca, ko ga je preprosila, da se ji je prikazal v vsem svojem božanskem veličastvu: HYG., MACR. idr., arserat obsequio Semele Iovis O., gravidamque dolet de semine magni esse Iovis Semelen O., Liber Semelā nudus CI., Semelae puer (= Bacchus) H., proles Semelae Bacchus TIB., ut Semelā est combustus (sc. Iuppiter) PR., narrabis Semelae PR., lucus erat. Dubium Semelae Stimulaene vocetur O. Od tod adj. Semelēius ali Semelēus 3 Semélin, semélski, semeléjski: Semeleia proles (= Bacchus) O., Semeleius Thyoneus H., Semelea busta STAT.
- sēmen -inis, n (indoev. kor. *sē- (prim. se-rō, pf. sē-vī) sejati, prim. Sēmō, Sēmōnēs, Sēmōnia, umbr. semenies = lat. sēminis, stvnem. sāmo = lit. pl. semen-s = nem. Samen = ang. seed = sl. seme)
1. (rastlinsko) seme: VARR., COL., ECCL. idr., quem sua manu spargentem semen convenerunt CI., terra semen excepit CI., in seminibus est causa arborum et stirpium CI., in semen abire PLIN. iti v seme, kaliti; occ.
a) pirino seme, pira: COL., PLIN.
b) mladika, grebenica, sadika, sajenica, ključ, rezníca, potaknjenec: VARR., semina ponere V. ali serere COL. saditi sadike, semina (sc. vitium) V.
2. metaf.
a) (božansko, človeško in živalsko) seme, sperma: PL., CELS. idr., ex ope Iunonem memorant Cereremque creatas semine Saturni O., genitus de semine Iōvis O., sollicitatur id [in] nobis, quod diximus ante LUCR., in semine omnis futuri hominis ratio SEN. PH., semen (sc. asini) conceptum VARR.; occ. ribji zarod, ribje mladice v ribnikih: marina semina COL.; pesn. (o drugih stvareh) prvina, element: semina rerum O. ali terrarum, flammae V. ali ignis, nubis, aquarum, vaporis LUCR.
3. meton.
a) rod, pleme, pri živalih tudi pasma: propria Romani generis et seminis CI., ipsa regio semine orta L., videndum, ut boni seminis pecus habeas VARR., meliore semine eae caprae, quae bis pariant VARR., semine ab aetherio V. (o Sončevih konjih), saeva leonum semina V. leglo, skot, gnezdo.
b) pesn. otrok, sin, potomec, zarojênec: semina matrum O., semina Phoebi (= Aesculapius) O., non tulit in cineres labi sua semina, sed natum eripuit flammis O., Lyci nefandum semen SEN. TR.
4. pren. seme = začetek, prapočetek, spočetek, nastanek, (glavni) vzrok, pravzrok, (prvi) povod, osnova, podlaga, izhodišče, (iz)vir, izvor, prasnov ipd.: PL., Q., SEN. PH., GELL. idr., stirps ac semen malorum omnium CI., bellorum civilium semen et causa CI., vix tamen illa, quae tum conspiciebantur, semina erant futurae luxuriae L., semina nequitiae O., semina veteris eloquentiae T., semina odiorum iacere, semina discordiae praebere T.; konkr. = začetnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik): huius belli semen tu fuisti CI., semina discordiarum L. (o tribunih). - sēm-ēsus 3 (sēmi in edere) na pol pojeden (sneden), na pol objeden (oglodan): IUV., FL., praeda, ossa V. (v nekaterih starejših izdajah semiesa (beri semjesa), tudi semessa), pisces, lardi frusta H. (nekatere izdaje semessos, semessa), serpentes O., opsonia SUET., corpora liberorum PETR.
- sēmi-, pred vokali tudi sēm- (prim. skr. sāmí = gr. ἡμι- = stvnem. sāmi- pol, lat. sēmis, sēmus) le v zloženkah kot prvi člen s pomenom pol, na pol.
- sēmi-axius 3 (sēmi in axis1) privezan na polovico osi (podvozja); kot subst. sēmiaxiī -ōrum, m privezanci na polovico osi: licet nunc sarmentitios et semiaxios appelletis, quia ad stipitem dimidii axis revincti sarmentorum ambitu uriemur TERT. (o kristjanih; gl. tudi sarmentīcius).
- Semīramis (v dobrih rokopisih tudi Samīramis, Samēramis) -midis in (pesn. in neklas.) -midos, acc. -midem, -min, -mim, abl. -mide in -mī, f (Σεμίραμις) Semirámida (Samirámida, Samerámida), legendarna ustanoviteljica asirske monarhije, soproga in naslednica asirskega kralja Nin(os)a, zelo duhovita ženska, ki je prišla na slab glas zaradi svoje pohotnosti in razsipništva; zaslovela je tudi s svojimi visečimi vrtovi, ki veljajo za eno od sedmerih svetovnih čudes antičnega sveta: O., CU., IUST., IUL. VAL., AMM.; apel.: an vero in Syria diutius est Semiramis illa retinenda? CI. (o razsipnem Avlu Gabiniju). Od tod adj. Semīramius 3 Semirámidin: sanguis O., acus MART. babilonska, turres CL. babilonski.
- sēmi-vir -virī, m (sēmi in vir)
1. napol (na pol) mož, polmož = napol mož in napol žival: Chiron, Nessus (dva Kentavra) O., bos (= Minotaurus) O.
2. dvospolnik, obojespolnik, hermafrodit, oboják: PLIN., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.
3. metaf. (pesn. tudi kot adj.)
a) skopljenec: HIER., famuli VARR. AP. NON. (o Kibelinih svečenikih, imenovanih Galli), ingens semivir IUV. (o Kibelinem svečeniku), semiviri chori SIL., iuvenem exsectis virilibus semivirum reddit LACT.
b) nemoški, babji, (po)mehkužen: LACT., ille Paris cum semiviro comitatu V. semivir Phryx V., STAT.
c) sramodejec (o moških, sicer imenovanih pathici ali molles viri, obscaeni viri), „nastavljač“: errare ait homines, qui … caedem pertinere ad illos semiviros crederent L., impure ac semivir LUCAN. - Sēmō -ōnis, m (sorod. s sēmen) Sémo (Semón) = nečlovek, božanstvo (polbog ali bog), sicer tudi staro setveno božanstvo (Semones so bili Bona dea, Priapus, Fannus, Pan, Silvanus idr.); poseb. Sankov vzdevek (gl. Sancus): quaerebam Nonas Sanco Fidio ne referrem an tibi, Semo pater O., aedes eius, quae essent in Palatio, diruendas, bona Semoni Sango censuerunt consecranda L., sed superior portio eos, sicut conspicis, claudit, quos hemitheos dicunt, quos que Latine Semones aut Semideos convenit memorare M.
- semper, adv. (iz *sem = ἕν (prim. semel) in per skozi (prim. parum-per) = „venomer“)
1. zmerom, zmeraj, vsevdilj, vedno, vselej, venomer, ves čas, nenehno, kar naprej; večinoma pri glag.: PL., TER., CA. idr., hoc ego semper optabam ab dis immortalibus CI., id hodie quoque publice semper refectum manet L. redno, vento semper rubet aurea Phoebe V.; v skrajšanih stavkih tudi pri adj.: o mea frustra semper verissima auguria CI., avidam ulteriorum semper gentem L., semper mustum PLIN.; atrib. pri subst. (izpeljanih iz glag.) = nenehen, stalen, veden, trajen, neprestan, vsakokraten, večen: PL., TER. idr., ego pacis semper laudator CI., Hasdrubal pacis semper auctor L., omnes Siciliae semper praetores CI.
2. od nekdaj, od zdavnaj: semper tuum, nuper meum, semper verna PLIN. IUN.; semper okrepljen z adv. cottidie, perenne, adsidue idr. ali adj. adsiduus, omnis: ea mihi cottidie ... semper supplicat PL., lucrum ut perenne vobis semper suppetat PL., ne semper ... adsidue agendi sint mihi TER., cum ruri adsiduus semper viverit CI., assiduis uvida (sc. rura) semper aquis O., ibi semper omne vitae spatium famula fuit CAT.; tako tudi semper et ubique PETR., Q., SUET. - Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:
1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.
2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.
3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.