Franja

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hound¹ [háund] samostalnik
lovski pes
figurativno podlež
ameriško, sleng fanatik

to follow (ali ride to) hounds loviti s psi
hare and hounds igra, pri kateri kdo pušča za seboj sledove
the hounds; ali pack of hounds trop psov (zlasti za lov na lisice)

how¹ [háu] prislov
kako (vprašanje in vzklik)

how about...? kako pa kaj...?
how are you? kako se počutiš?
how do you do dober dan (pozdrav)
how much?, how many? koliko?
how many times? kolikokrat?
how ever do you do it? kako le to narediš?
how so?; ali how come? kako?, kako to misliš?
how the deuce (ali devil, dickens) ? kako za vraga?
how goes it? kako kaj gre?
how in the world? kako vendar?
how is that? odloči se že (pri kriketu); kako pa to?
how now? kako to?, kaj naj to pomeni?
and how! in še kako!
here's how! pogovorno na zdravje (pri pitju)
that's how tako, na tak način
pogovorno a nice how-do-you-do (ali how-do-'ye-do, how-d'ye-do) no, lepa reč!, kakšna godlja!

hran|a ženski spol (-e …)

1. die Nahrung
živalstvo, zoologija iskanje hrane die Nahrungssuche
pomanjkanje hrane der Nahrungsmangel
potreba po hrani der Nahrungsbedarf
priprava hrane die Nahrungszubereitung
vir hrane die Nahrungsquelle
zaloga hrane der Nahrungsvorrat
medicina zastrupljenje s hrano die Nahrungsmittelvergiftung
iskati hrano auf Nahrungssuche gehen

2. die Kost
brezplačna hrana freie Kost, -kost
(dietna Schonkost, domača Hausmannskost, dopolnilna Beikost, kmečka Bauernkost, krepilna Aufbaukost, polnovredna Vollwertkost, Vollkost, presna Rohkost, suha Trockenkost)
hrana in stanovanje Kost und Logis
lahka/težka hrana leichte/schwere Kost

3. (jedi, obroki) das Essen, -essen (v menzi Kantinenessen, Werksessen)

4. živalska: das Futter, die Kost (za mačke Katzenfutter, za pse Hundefutter, Hundekost)
|
beljakovina iz hrane das Nahrungseiweiß
izdaja hrane die Essenausgabe
ostanki hrane Speisereste množina
medicina zavračanje hrane die Nahrungsverweigerung
biti na hrani pri in Kost sein (bei)
dvigalo za hrano der Speisenaufzug
figurativno topovska hrana das Kanonenfutter

hrána food; fare; nourishment, nutriment, article (s pl) of food; pabulum (često figurativno); (živež, živila) victuals pl, provisions pl, eatables pl, (knjižno) viand (s pl), žargon grub, ZDA žargon chow; (jed) dish, course, go; (obrok) meal; (v menzi, skupna) mess, commons pl; (predpisana) diet, dietary, regimen

brez hráne short of food, without food
redilna hrána nourishing food
obilna, mastna hrána rich food
domača hrána household fare
dobra hrána good fare
slaba hrána bad (ali poor) fare
lahka hrána light food
preprosta hrána plain food
koncentrirana (vitamizirana) hrána concentrated (vitaminized) food
osnovna, glavna hrána staple food
duševna hrána mental pabulum, intellectual sustenance, food for the mind
hrána za topove cannon fodder
hrána in obleka food and clothing
hrána in vsa oskrba all found
hrána in stanovanje board and lodging
brezplačna hrána in stanovanje free board and lodging
oskrba s hráno food supply
dodatek v hráni supplement in kind
pomanjkanje hráne food shortage, scarcity of provisions
uvoz hráne import(s) of food
oseba, ki si dela zaloge hráne (food) hoarder
prikrajšanje, zmanjšanje hráne food cuts pl
nezadostna hrána short commons
biti na hráni pri to board with
dobiti nekaj hráne za pod zob žargon to get some grub
angleška hrána mi ne diši I do not relish English cooking
hrána se kvari the food is going rotten (ali going bad, going off)
loviti, iskati hráno to forage for food
on mi daje hráno he supplies me with food, he provides my food
odtrgavati si hráno od ust to deny oneself food
vzeti koga na hráno to give someone board, to take someone as a boarder, to board someone
odtegovati si hráno to put oneself on short commons, to cut down on one's food

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hudó adv.

1. molto, assai; gravemente:
hudo podražiti rincarare (di) molto
hudo zebsti fare un gran freddo
biti hudo bolan essere gravemente ammalato
biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
biti hudo po domu avere nostalgia della casa
hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti

hueso moški spol kost; koščica, pečka; malovredna stvar; trud, breme, (glavna) težava

hueso maxilar čeljustnica
la sin hueso (fam) jezik
a otro perro con eso hueso to pripovedujte (natvezite) komu drugemu!
róete eso hueso pri tem se boš pošteno (s)potil
costal de huesos okostnjak, okostje
helado hasta los huesos do kosti premražen, trd od mraza
estar en los huesos biti sama kost in koža
quedarse en los huesos do kosti shujšati
romperle a uno los huesos koga pošteno premlatiti
tener los huesos duros biti prestar (para za)
tener los huesos molidos biti zelo zdelan

hug² [hʌg] prehodni glagol
objeti, priviti k sebi, držati se česa; laskati komu

to hug a belief sveto verjeti
to hug o.s. on (ali for) čestitati si za kaj, k čemu; biti zadovoljen s seboj zaradi
to hug the shore (bank, wall) držati se ob obali (pri bregu, ob zidu)
figurativno to hug one's chains dobro se počutiti v hlapčevstvu
the car hugs the road well avto se dobro drži ceste

hum² [hʌm]

1. neprehodni glagol
brenčati, brundati, momljati; obotavljati se, oklevati
sleng smrdeti
pogovorno sukati se (pri delu)

2. prehodni glagol
brundati pesem

to hum and ha jecljati, obotavljati se (pri govorjenju)
to make things hum ukreniti kaj

humerus, pravilno umerus -ī, m (iz *omesos, sor. z gr. ὦμος)

1. nadlaktna kost, nadlahtnica: Cels.

2. nadlaket, nadlahti (fem. pl.), rama, ramena, pleča: Plin., Val. Fl., T., Amm. idr. demissis umeris esse Ter., umerum onerare pallio Ter. = plašč nase deti, ogrniti se z njim, sagittae pendebant ab umero Ci., cum (Milo) humeris sustineret bovem Ci., puerum in umeros suos efferre (vzdigniti) Ci., aliquem umeris subire V. koga na rame vzeti, oprtati ga, umeris portare aliquid H., Cu., aliquid umeris ferre O., ex (h)umeris armi fiunt O., umeris extare altis V., os umerosque deo similis V., (h)umerus laevus Cu., Aur., dexter Pr., Q., umeri fortes, languentes V., candidi H., insignes Stat.; pren.: tota comitia umeris suis sustinere Ci., vix haec … nixa in omnium nostrum humeris cohaerebunt Ci., versate diu, quid ferre recusent, quid valeant umeri H., nec dii sierint, ut … regni fastigium in istos humeros ruat Cu., quam bene humeris tuis sederet imperium Plin. iun.

2. occ. (pri živalih) lopatica, plečnica: vires umerorum (namreč govejih) Ci., umeri apri V., (gallorum) Col.

3. metaf. o rami podobnem srednjem delu kake reči, npr. dreves, trt hrbet, hrbtišče: Col., Plin., gorá, dežel idr. greben, hrbet, sleme: Plin., Stat.

humilis -e, adv. humiliter (humus) ki je blizu tal, pritlehen, od tod

I.

1. nizek: arbusculae, caveae Varr., arbores et vites et quae sunt humiliora Ci., munitio humilior C., h. casae V., Petr., h. Italia V. ravno italsko obrežje, arcus, postes O., Myconos O. ali Ferentum H. nizko ležeči (stoječi), ara, volatus Val. Fl., positio Col., humili statu vitis Col., alii humiles parvique, alii … proceres et corpore ingentes Mel., solum humillimum Iust.; predik.: quam (turrim) humilem parvamque fecerunt C., quae (avis) … humilis volat V. pri tleh, humilius rami arborum servandi sunt Pall.; subst. neutr. pl.: ballistae in humiliora ex supernis valentes Amm. ki so od zgoraj navzdol delovale; adv. pren.: eadem enim facta aut tolluntur altissime aut humillime deprimuntur Plin. ep.

2. occ.
a) nizek = majhen: staturā fuit humili et corpore exiguo N., h. Cleonae O. majčkene, neminem adeo humilem esse, ut umeri eius non possent Macedonis verticem aequare Cu., corpusculum h. Sen. ph., brevi atque humili corpore homines Gell.
b) nizek = plitev, ne globok: fossa V., T., radix insulae Plin. iun. —

II. metaf.

1. po rojstvu, položaju, dostojanstvu idr. nizek, na nizki stopnji (stoječ), nizkega rodu (družbenega sloja), preprost, uboren: quis umquam adparitor tam humilis, tam abiectus? Ci., humilibus parentibus natus Ci., ut nemo tam humilis esset, cui non ad eum aditus pateret N., ex humili loco ad summam dignitatem pervenire C. od nizkega položaja, humili fortuna ortus L. ali humili loco natus Val. Max. nizkega rodu, humillimo loco natus Aur., humillimae sortis homo L. epit., humillimus de plebe L., humilis plebs, stirps O., humiles manus O. suženjske roke, humiles nati Ph., h. ordo Cu., humilem te fateris et servum Petr., humillimus cliens, humillimo cuique credulus T., altis humilibusque iuxta acceptus Amm.; subst. humilis -is, m človek nizkega rodu, preprost (neizobražen) človek, prostak: H., Q. idr., tudi v komp. humilior: Q.

2.
a) glede na ugled, veljavo, moč, oblast, imetje neznaten, neimeniten, neugleden, nepomemben, nemočen, slab: civitas ignobilis atque humilis C., aliquem multo humiliorem redigere C. koga dokaj ponižati, quos et quam humiles accepisset C. kakšne in kako ponižane je bil našel, tanta erat magnificentia apud opulentiores, cupiditas apud humiliores Hirt., principes civitatis dignitate pari, fortunā humiliores N., potentioresque humiliores possessionibus expellunt Hirt., ex humili potens princeps H., humiles (naspr. praepotentes) Val. Max.
b) glede na zasluge in notranje vrline neimeniten, neznamenit: homines humiles (naspr. amplissimi viri) Balbus et Oppius in Ci. ep., cum (homines) multis rebus humiliores et infirmiores sint Ci.

3.
a) o pesniku glede na obdelavo snovi vsakdanji, navaden: alter humilis, alter difficilis Q.
b) o govoru plitek, brez vznesenosti (zanosa): oratio h. et abiecta, demissus atque h. sermo Ci., humillimum genus dicendi Aug.; subst. neutr. pl.: sublimia humilibus miscere Q.

4. (o stvareh ali pojmih) nizek, nizkoten, neplemenit, vsakdanji: ars, verbum Ci., res h. atque contempta Ci., humilem … ortum amicitiae relinquunt Ci., humili sepultura cremari Ci. ob ubornem pogrebu, vestitus h. N., curae humiles et sordidae Plin. iun. nizkotne in zaničljive skrbi (vsakdanjega življenja); subst. neutr. pl.: vitabimus et sordida et humilia Q. nizkotnih (neplemenitih) izrazov.

5. po duhu, po duhovnem razpoloženju
a) nizkega mišljenja, nizkoten, podel, hlapčevski, potuhnjen, prihuljen: animus Ci., Lucr., nemo est tam humilis, qui se aut non posse adipisci aut adeptum putet Ci., nihil humile cogitare Ci., non humilis mulier H., neque nos simus tam humiles, ut, quae laudamus, inutilia credamus Q., Vitellius humilis T. podli, assentator humillimus Vell., humiliter sentire Ci. ali servire L.
b) pobit, malodušen, malosrčen, obupan: humili animo ferre Ci., (consulum) mentes humiles angustae Ci.
c) podvrgljiv, pohleven, ponižen: ut res se dant, ita magni et humiles sumus Ter., animo demisso atque humili Ci., orare humili et supplici oratione Ci., ille humilis suplexque oculos dextramque … protendens V., non ego dedignor supplex humilisque precari O., tuis humiles advolvimur aris Pr., virtus humilis et magna Sen., h. voces Sen. tr., in humiles demissa preces Cl.
č) bojazljiv, tresljiv, strahopeten: pavor V., metus Cl., audacter territas, humiliter placas Corn.

humo(u)r¹ [hjú:mə] samostalnik
humor, razpoloženje, temperament, šegavost
množina norčije, šale
zgodovina telesni sok

in the humo(u)r for s.th. razpoložen za kaj, pri volji za kaj
good (ill) humo(u)r dobra (slaba) volja
out of humo(u)r slabe volje, ozlovoljen
sense of humo(u)r smisel za humor
when the humo(u)r takes him kadar je pri volji
zgodovina cardinal humo(u)rs glavni telesni sokovi (kri, sluz, žolč itd.)
aqueous (ali vitreous) humo(u)r steklovina v zrklu

humus -ī, f (prim. gr. χϑών [iz *χϑώμ] zemlja, tla, prst (fem.), gr. χαμαί na zemlji, na tleh, na zemljo [tla], gr. χαμᾶ-ζε na zemljo [tla], po tleh, gr. χαμᾶ-ϑεν od zemlje, od [s] tal, gr. χϑαμαλός ali χαμηλός = lat. humilis)

1. prst (f), zemlja, svet, tla: Amm., h. iniecta Ci., humi pabulum S. trava, zelišča, quae humi arido atque arenoso gignuntur S., h. dura, pinguis V., fundit humus flores, mandare humo corpus, ab humo convellere silvam V., qui … humum semel ore momordit V. ki je enkrat zemljo ugriznil = šel pod rušo (prim.: gr. ὀδὰξ ἕλον οὖδας Hom.), repere per humum H. po tleh, propter humum volare O. pri tleh, h. graminea, arens O., tundit humum moriens O., nec caelo neque humo neque aquis dea vestra recepta est O., in humo lumen figere O., deiecto in humum vultu O., proiectos in humum necat T., humo facili ac levi acceptante occultum opus Cu., h. horrida Sil., gelida Stat. Pomni poseb.
a) loc. humī pri glag. mirovanja = na tleh: humine an sublime putescat Ci., h. iacēre Ci., O., nos h. strati Ci., stratus h. Iuv., h. depressus S., humi (po drugih humo) aliquem condere V. v zemlji, h. positus O.; prolept. pri glag. pregibanja = na tla: corpora fundit h. V., procumbit uterque pronus h. O., stravit h. pronam, prosternit h. iuvenem O., spargit h. dentes O., abicere h. corpus Cu. ali se Plin.
b) redk. acc. humum na tla (nam. nav. in humum; gl. zgoraj): primos et extremos metendo stravit humum H.
c) abl. humō α) kot pravi abl. = od (s) tal, od (iz) zemlje: ventus harenam h. excitavit S., fundit h. … victum … tellus V., Troia fumat h. V., h. exire, surgere, se movere, se tollere, oculos attollere, membra levare O., hominem appellari, quia sit humo natus Q. β) kot abl. loci = na tleh, na (v) zemlji: figere h. plantas V., humo aliquem condere (gl. zgoraj) V., sedit humo nuda, h. iacet resupinus, durā cornua figit h. O.

2. occ.
a) orna zemlja, orníca: spargere semina rudi humo O., humum vicinia nulla premebat (ni utesnjevala) O.
b) tla = tlak, dno, pod: humus erat lutulenta vino Ci., aquae perspicuae ad humum O.
c) pesn. zemlja = kraj, pokrajina, dežela: h. Punica, Pontica, Tomitana, natalis O., Delphi mediam humum orbis tenentes O., Mercurius gratam Minervae despectabat humum (= Atticam) O., dum pretium vitae grata rependit humus Pr. hvaležno podzemlje.

3. metaf. tla = nizko, nizkotnost, podlo(st) v govoru, v mislih: via, qua me possim tollere humo V., humum vitare H., serpit humi H., sermones repentes per humum H., corpus … adfigit humo divinae particulam aurae H.

Opomba: Humus kot masc.: Gracchus et Laevius ap. Prisc. Star. abl. sg. humu: Varr. ap. Non.

hurtar krasti, ropati; izogniti se

hurtar el cuerpo s hitrim gibom uiti udarcu
hurtar del peso goljufivo zmanjšati težo
hurtar el precio goljufati pri ceni
¡no hurtarás! ne kradi!
a hurta cordel nepričakovano, nenadoma
hurtarse uiti, zmuzniti se

hurto moški spol tatvina, rop; ukradena stvar

a hurto skrivaj, prikrito, komu za hrbtom
coger a uno con el hurto en las manos koga pri dejanju zasačiti

Hybla -ae, ali (pri O. tudi) Hyblē -ēs, f (Ὕβλα, Ὕβλη) Híbla

1. gora na vzhodni obali Sicilije, bogata z medenimi zelišči, poseb. z materino dušico, zato so jo čebele pridno obiskovale in Hibla je zaslovela po medu in čebelarstvu: V., O., Col., Mel., Plin., Mart., Sil. Od tod adj. Hyblaeus 3 hiblajski: apes V., gramen Lucan., mella Mart.

2. ime treh mest na Siciliji (Hybla maior, minor in Hybla Megara Megarska Hibla ob gori Hibli). Megarsko Hiblo omenja: Plin. Od tod subst. Hyblēnsēs -ium, m Hiblan(c)i, preb. enega teh treh mest: Ci., Plin.

hyperbolē -ēs, f (gr. ὑπερβολή) hiperbola, pretiravanje, pretiran izraz kot ret. t. t.: Sen. ph., Q., Macr., Char. (pri Ci. v grški pisavi).

hypocoriasis -is, f (gr. ὑποκορίασις) bolezen pod zenico (pri živalih): P. Veg.