Franja

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

denár (-ja) m

1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

denar v nogavici frazem
(doma hranjen denar) ▸ pénz a párnacihában, párnacihába varrt pénz, párnacihában gyűjtött pénzt
Ob prevzemu evra se je pokazalo, da Slovenci še vedno radi hranimo denar v nogavici – v banke smo prinesli zamenjat gore denarja. ▸ Amikor bevezették az eurót, kiderült, hogy a szlovénok még mindig szeretik párnacihában tartani a pénzt – hegyekben hordtuk a pénzt a bankokba átváltani.
Z vlaganjem denarja v nogavice in bančne depozite pa se ne da več služiti. ▸ Ha párnacihába vagy bankbetétbe rakjuk a pénzt, azzal már nem lehet keresni.

denial [dináiəl] samostalnik
zanikanje, tajitev; preklic, odpoved, odklonitev; demanti

to take no denial ne se dati odpraviti
to issue a flat denial na kratko zavrniti
to meet charge with flat denial odločno zavrniti obtožbo
official denial demanti

denn² Adverb v vprašalnih stavkih: neki, pa (wer ist denn das? kdo neki je to?); v trdilnih stavkih: torej; denn nicht potem pa ne; Wo denn! Kje pa!; wenn schon denn schon če že, potem temeljito; es sei denn ([daß] dass) razen če

dēns dentis, m

1. zob (človeški in živalski): Pl., Varr., Cels., Plin. idr., dentibus … in ore constructis manditur atque ab his extenuatur et molitur cibus Ci., eorum (dentium) adversi Ci. prednji zobje, ruit dentesque … exacuit sus V. čekane, dentes aprorum O., deus eburneus Ci. ali eburnei dentes L. slonovi okli, slonova kost = (pesn.) Indus dens Cat., dentes Indi O., Numida dens O., Libycus d. Pr., d. Erythraeus Mart., d. eburnus ali niveus Cl.; d. domitus (leonus) O. zob ukročenega leva, (leonis) blandus d. Mart. le igraje poprijemajoči, ne zgrabljajoči zob; preg.: aliquem albis dentibus deridere Pl. bele zobe kažoč smejati se komu, režeč (= hudo) smejati se komu, venire sub dentem Petr. v žrelo (v roke) priti komu; pren.: uničujoči „zob časa“: vitiata dentibus aevi O.; podobno: leti sub dentibus ipsis Lucr.; vse oglodavajoči „zob nevoščljivosti“, „zob zavisti“: hoc maledico dente carpunt Ci., iam dente minus mordeor invido H., siquis atro dente me petiverit H., cruento dente lacessiti H., quia laedere vivos livor et iniusto carpere dente solet H., dente Theonino circumrodi H., malignitatis dentes vitare Val. Max., mordaciorem improbo dente appetere Ph., culpans in me aliquid maledico dente Aug.

2. pren. zobaste stvari: dens ancorae V. kavelj, d. vomeris, aratri V. = d. curvus O. ukrivljeni konec lemeža, curvus Saturni d. V. kosir, vinjek, d. uncus V. kramp, kopača, isto (v pl.) ruricolae dentes Lucan.; dentes serrae Vitr., Plin. ali perpetui dentes (serrae) O. zobje na žagi, dentes forcipis Varr., dentes pectinis Varr. ali insecti dentes O. zobje (tkalskega) grebena, densus d. Tib., Cl. gost (z gostimi zobmi) glavnik, fixus d. Tib. kljukec, tatinski ključ, dentes muri Vitr. nazobčano zidovje (ki veže pročelna zidova).

Opomba: Gen. pl. dentium; da je le dentum pravilna oblika, trdi napačno: Varr.

dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob

dentiō -īre (dēns) zobe dobi(va)ti, zobiti se: Cels., Plin.; šalj.: ne mihi dentes dentiant Pl. da mi zobje od lakote ne dobijo mladih = da mi zobje od lakote ne izpadejo.

dēnūdō -āre -āvī -ātum

1. razgaliti (razgaljati), razkri(va)ti: ossa Pac. fr., artūs Sen. tr., matres familias et … virgines Suet., femur virginis Vulg., ne denudetur (Verres) a pectore Ci.

2. pren.
a) razode(va)ti: denudavit mihi suum consilium L., d. arcana amici Vulg.
b) koga ogoliti, opleniti, oropati česa, s silo mu vzeti kaj: cives Romanos omnes Lentulus in Ci. ep.; z abl.: vide, … ne … iuris civilis scientiam suo … (ornatu) spolies atque denudes Ci., d. aliquem vestimentis Vulg.; occ. komu čete odvzeti in ga tako oslabiti: P. Veg.

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

dēnuō, adv. (skrč. iz *dē novō)

1. = de integro znova, zopet, spet: aedificantur aedes totae d. Pl., urbes terrae motu subversas d. condidit Suet.

2. = iterum drugič, v drugo, še enkrat: d. dicere Pl., in Etruria rebellante d. L., (Alcibiades) d. in voluntarium exsilium proficiscitur Iust.

3. = rursus o tistem, kar se kdaj (ne ravno drugič) ponavlja, zopet, spet: etiam d.? Pl. že zopet? dabit hic pugnam aliquam d. Ter., quintus annus cum in te praetorem incidisset, censa (Sicilia) d. est Ci.; pogosto pri glag., ki so zloženi z re: d. redire Pl., d. referre, respondere Ter., recita d. Ci. beri nam zdaj zopet, beri nam naprej; tudi rursum d. Pl. ali rursus d. Auct. b. Hisp.

4. zopet, spet (= gr. αὖ) poudarja nastop novega dejanja, ki je navedenemu nasprotno ali vsaj različno od njega: aperi, … : continuo operito d. Pl. in potem (ga) takoj zopet zapri, nec quicquam magis nunc metuo quam ne d. miser aliquo extrudar hinc Ter., quae d. alio membro orationis excipitur Corn.

deny [dinái] prehodni glagol
zanikati, (u)tajiti; odreči, odrekati se; odbiti, pritrgati

there's no denying ne da se zanikati, treba je priznati
I don't deny but he may thought so ne trdim, da ni tako mislil
he will not be denied ne da se odpraviti
to deny o.s. to s.o. dati se pred kom zatajiti
to deny o.s. s.th. ne si česa privoščiti
to deny on oath s prisego zanikati

dépaysé, e [depeize] adjectif odtujen, zgubljen

je me trouve dépaysé čutim se tujega, ne doma

dēpellō -ere -pulī -pulsum

1.
a) dol gnati, dol goniti: quo (sc. Mantuam) saepe solemus pastores ovium teneros depellere fetus V.
b) na tla vreči, na tla pahniti, zvrniti: simulacra deorum depulsa sunt Ci., non equitem dorso, non frenum depulit ore H. (o konju) ni otresel s …

2. (z mesta) odgnati, pregnati: tribunos plebis vi depellunt Ci., cum hostes murum ascendissent, peregrinus eos depulit Q. Smer z in in acc.: in inferas partes depelli Plin. Izhodišče z abl.: oppidanos muris C., iterum eodem gradu (po drugih ab eodem gradu) depulsus est N. drugič je bil z istega položaja izpodrinjen, aliquem urbe ali Italiā d. (sc. in exsilium) T. pregnati, d. aliquem tribunatu Ci. ali senatu T. izključiti; s praep.: aquam de agro Ca., depelli et demoveri de loco Ci., voluit eum de provincia depellere N., d. aliquem a cruce Ci., non facile hanc tantam molem mali (sc. Catilinam) a cervicibus vestris depulissem Ci., a cervicibus nostris depulsus est Antonius Ci., cum est ex urbe depulsus Ci.; pren. koga od česa odvrniti, prisiliti ga opustiti kaj (odreči se čemu, odpovedati se čemu): aliquem de causa suscepta Ci., a superioribus consiliis depulsus C., a qua re depulsus N., de spe conatuque depulsus Ci., magnā spe depulsus L., nec enim patria maiestas sententiā depulerat L., nos de vetere illa nostra … sententia iam esse depulsos Ci. ep., de sententia depelli Lact.

3. occ.
a) voj. (sovražnika) odgnati, pregnati, odpoditi, zapoditi: depulsus tuis copiis Ci., Germani … hostes loco depellunt C., defensores vallo munitionibusque d. C., Timoleon … Dionysium totā Siciliā depulit N., ut ex his locis barbarorum praesidia depelleret N., neque inde maxuma vi depelli potuerunt S., d. exercitus ducesque Romanos T., Tacfarinas quamquam saepius depulsus (sc. finibus provinciae) T.
b) mladiče odstaviti (odstavljati), od materinih prsi dati, odvaditi: Col., Pall., aliquem a mamma, a matre Varr., depulsus ab ubere matris, depulsi a lacte agni, dulce … depulsis arbutus haedis V., lacte depulsus leo H.; tudi: infantes … , necdum lacte depulsi Suet.
c) navt. s prave poti spraviti, zanesti (zanašati): illum … obvii aquilones depulere T.; kam? adversante vento portum Herculis Monoeci depellitur T.

4. pren. pregnati, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): dolorem, morbum, turpitudinem, omnes molestias, famem sitimque, alicui metum, timorem, itinerum atque agrorum latrocinia, bellum ex Italia Ci., periculum Ci., N., curas d. vino Tib.; occ. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: flammam a templis Ci., multam tam gravem … praedibus ipsique C. Mario Ci., terrores Ci., falsam a se suspicionem Ci., crimen Ci. ali auditiones T. zavrniti (zavračati), vim vi depulsam reprehendere Ci., impetus domesticorum hostium depulsus a vobis Ci., d. mortem fratri O., aliquid d. dictis Lucr. odbijati, (u)tajiti, nec depelli dictis, quin … Pl. ne dati se zadržati, da ne bi … , aliquem depellere nequire, quin … Pl. ne moči koga zadržati, da ne bi … , Vibidiam depellere nequivit T. zadržati.

depend [dipénd] neprehodni glagol
poetično (from) viseti (on, upon)
zaviseti, biti odvisen; zanesti, zanašati se, računati s čim

a person to be depended (up)on zanesljiva oseba
to have nothing to depend (up)on ničesar ne imeti
that (ali it) depends kakor se vzame
it all depends vse je odvisno od okoliščin, vse je retativno
depend upon it! na to se lahko zaneseš

dēpendeō -ēre

1. (dol) viseti: nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več, hasta dependens Q., brachio dependente Suet.; z abl. instrumenti: servi laqueo dependentem invenere L. Izhodišče v abl.: malo (z jambora) dependens verberabatur S. fr., dependent lychni laquearibus aure͡is V., meretrix dependens collo senis Sen. rh.; z dat.: lateri vellera dependent O., vitis, cui aureae uvae, aurea folia dependent Sen. ph.; s praep.: ex humeris nodo dependet amictus V., unci et falces ex iisdem asseribus dependentes Cu., a. cervicibus ante pectus d. Suet. (o bodalu).

2. pren.
a) odvisen biti od česa, na čem temeljiti: dependetque fides a veniente die O., ex hoc malo dependet illud deterrimum vitium Sen. ph.; huius et augurium dependet origine verbi O. z deblom te besede (namreč „augustus“) je (etimološko) povezan tudi „augurium“.
b) dependere in aliquid nagibati se k čemu: exitus semper in incertiora dependens Sen. ph.

dépendre* [depɑ̃drə] verbe intransitif biti odvisen; biti podložen ali podrejen, spadati (de quelque chose k čemu); biti pogojén (de quelque chose s čim), biti posledica; verbe transitif sneti

dépendre un tableau, une personne sneti sliko, osebo (ki se je obesila)
cela dépend de vous to je od vas odvisno
cela dépend (familier) to je odvisno od okolnosti, kakor nanese, kakor se vzame, morda
si cela ne dépendait que de moi! če bi to bilo odvisno le od mene!
territoire masculin qui dépend de la France ozemlje, ki spada k Franciji

dépense [depɑ̃s] féminin strošek, izdatek; poraba (goriva); jedilna shramba

dépense imprévue nepredviden izdatek
dépenses pluriel accessoires, menues dépense postranski, mali izdatki
grosse, folle dépense velik, nor izdatek
dépenses courantes tekoči izdatki
dépense d'eau, de courant, d'essence poraba vode, toka, bencina
dépenses d'entretien vzdrževalni stroški
dépenses d'Etat, publiques državni izdatki
dépenses de ménage gospodinjski izdatki
dépenses militaires, particulières, supplémentaires vojaški, posebni, dodatni izdatki
dépenses de personnel, de salaires izdatki za osebje, za plače
avoir l'initiative de la dépense razpolagati z denarjem, voditi blagajno
couvrir une dépense kriti izdatek
entraîner des dépenses povzročiti stroške
équilibrer dépenses et revenus uravnovesiti izdatke in dohodke
faire face aux dépenses plačati stroške
se mettre en dépense delati si stroške; figuré zelo se truditi
réduire les dépenses omejiti, zmanjšati izdatke
regarder à la dépense biti varčen
ne pas regarder à la dépense ne gledati na izdatke, mnogo izdati
rembourser quelqu'un de ses dépenses komu povrniti stroške
régler les dépenses poravnati stroške, izdatke