Franja

múha zoologija fly; figurativno (muhavost) caprice, whim, freak, fancy, vagary, crotchet, bee in one's bonnet

cece múha tseste, tsetse fly
domača múha common housefly
konjska múha horsefly
mesarska múha flesh fly, blowfly, bluebottle
španska múha Spanish fly, cantharis, pl cantharides
umetna múha (kot vaba) fly, (za ribolov) dry fly, hackle fly, hackle, grey-drake, ZDA tail fly
múha na strelnem orožju sight, bead
opikan od múh fly-bitten
onesnažen od múh flyblown
biti od múh (biti nič vreden) to be of no use, to be good for nothing, to be a dead loss
na múho vzeti (figurativno) to take aim (kaj at something)
iz múhe slona narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill, to make mountains out of molehills
s kolom múhe pobijati (figurativno) to break a fly on the wheel
čudne múhe mu rojijo po glavi he's got bats in the belfry
lahkó bi bili slišali múho leteti (taka tišina je bila) you could have heard a pin drop
ubiti dve múhi z enim udarcem to kill two birds with one stone
v sili hudič múhe žre (figurativno) beggars can't be choosers, half a loaf is better than no bread

múka (-e) f

1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
zvijati se od muk contorcersi dal dolore
prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
hist. dati koga na muke mettere alla tortura
mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
dihati z muko respirare a fatica
prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia

mukajètisati -išēm, mukàjetiti -īm (t.) dial. želeti: što ti mukajetišeš? kaj bi rad?

multō (mulctō) -āre -āvī -ātum (mul(c)ta) kaznovati koga, kazen naložiti (nalagati) komu: huius consilia esse multanda Ci., si quis laeserit, multandus simili iure Ph.

1. z abl. kazni ali načina kaznovanja: aliquem exsilio L., multa, poenā Ci. globo, kazen naložiti (nalagati) komu, morte Ci., populos stipendio Ci., vitia hominum damnis, ignominiis, vinculis, verberibus, exsiliis, morte Ci., boves iniquitate operis m. Col. mučiti.

2. z abl. tega, kar se komu naloži kot kazen ali kar se mu odtegne kot kazen: kaznovati koga z izgubo česa, izreči (izrekati), da kdo kaj izgubi: aliquem pecuniā N. = multā, parte agri L. ali agris Ci., sacerdotio Suet., Antiochum Asiā multarunt Ci., multantur bonis exsules Ci., equorum pecorumque numero convicti multantur T.; z dat. commodi: Veneri Erycinae esse multatum Ci. da je za kazen odstopil dediščino v korist eriške Venere.

mundo moški spol svet; Zemlja, zemeljska obla; ljudje; poznavanje sveta, občevanje z ljudmi; posvetne stvari

mundo antiguo stari svet (vek), antika
el Nuevo Mundo Novi svet, Amerika
el otro mundo onstranstvo
todo el mundo vsi, vsak
a la vista de todo el mundo vpričo vseh, javno
dejar el mundo odreči se svetu
echarse al mundo iti v družbo; vdati se prostituciji
ir, rodar (por el) mundo svet obresti
irse por esos mundos svojo pot iti
habia alli medio mundo tam je bilo ogromno ljudi
lo sabe medio mundo skoraj vsakdo to ve
¿qué mundo ocurre? kaj se dogaja? kaj pa je?
parecer un mundo sijajno izgledati
todo el mundo lo sabe splošno je znano; to ve vsak otrok
tener (mucho) mundo imeti mnogo izkušenj, dobro poznati svet
venir al mundo na svet priti
ver mundo razgledati se v svetu
desde que el mundo es mundo odkar svet stoji
así va el mundo tako je na svetu

mundus² -ī, m (mundus 3)

I.

1. ženska toaleta, ženske toaletne potrebščine (za čiščenje in olepšavo ženske polti; nakit, okras(je) je ornamentum, ornatus): Acc. ap. Fest., muliebris L., auro, veste, gemmis omnique cetero mundo exornata mulier Ap., mundus muliebris est, quo mulier mundior fit; continentur eo specula, unguenta, vasa unguentaria, lavatio, alia Ulp. (Dig.).

2. metaf. orodje, priprava: falces et operae messoriae mundus omnis Ap., m. Cereris Ap. mistične Cererine skrinjice, in mundo esse ali habere pripravljen biti, čakati koga ali pripravljeno imeti kaj: Enn. fr., Kom., mihi in mundo sunt virgae Pl., nempe habeo in mundo Pl. —

II.

1. svetovni red, svetovna ureditev, vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, svet, kozmos (za ta pomen in pomen pod I. 1 prim. gr. κόσμος, ki pomeni „nakit“ in „svet“): Stat., in illa plaga mundus statas temporum vices mutat Cu., patuli super aequora mundi Lucr., ornatus (lepa skladnost) mundi Ci., mundus appellatur caelum, terra, mare et aër Fest., clarissima mundi lumina V., mundi innumerabiles Ci., mundus immensus O.

2. occ.
a) svet (kot bivališče človeštva), zemlja, zemljekrog: quicumque mundo terminus obstitit H., pars mundi H.; pesn. „rimski svet“ = rimsko vladarstvo, rimsko cesarstvo, rimski imperij: Lucan.; meton. človeštvo: fastos evolvere mundi H., m. miser Lucan., quem mundus et superi timent Sen. tr.
b) evfem. podzemlje z odprtino na zborišču (comitium) (okroglo, vedno s kamnom (lapis manalis) zakrito jamo, ki so jo odkrivali le trikrat na leto, ob dnevih, posvečenih podzemeljskim božanstvom: 24. avgusta, 6. oktobra in 8. novembra; takrat so metali vanjo prvence raznih sadov in pridelkov: Ca. ap. Fest., Varr. ap. Macr., Macr.
c) nebo: Enn. ap. Macr., m., communis deorum atque hominum domus Ci., mundi ac terrarum magnitudo C., lucens Ci., arduus V., aetherius Tib., concussit sidera micantia mundus Cat.

mūnerō -āre -āvī -ātum (mūnus)

1. podariti (podarjati) komu kaj, darovati komu kaj: coronam virgini Acc. ap. Non., beneficium bene merenti Pl. izkazati.

2. obdariti (obdarjati) koga, obdarovati koga s čim: Kalendis suam matrem Pl., in quo (sc. loco) erant ea composita, quibus te rex munerare constituerat Ci., inani me lance muneras Sen. ph., libertum magnifice m. Ap., barbaros venientes Ulp. (Dig.), eos legatos muneratos absolvit Amm., regni cum societate muneravit Macr., intellegentiā mentes hominum Ps.-Q., dignus, quem maximis officiis muneres Symm.; abs.: certatim nutricant et munerant Pl. — Soobl. mūneror -ārī -ātus sum v enakih pomenih

1. natura aliud alii commodi … muneratur Ci.

2. Alexis me opipare muneratus est Ci. ep., unā Priapum H.; abs.: assectatur, assidet, muneratur Ci.

mūnificō -āre (mūnificus) darovati komu kaj, obdariti, obdarovati (obdarjati) koga s čim: tacitā mortales salute Lucr.

mûrement [mürmɑ̃] adverbe zrelo; premišljeno

réfléchir mûrement à quelque chose dobro si kaj premisliti

muso m

1. gobec

2. šalj., slabš. gobec:
brutto muso zoprnež
rompere, spaccare il muso a qcn. komu razbiti gobec, dati po gobcu
dire qcs. sul muso kaj povedati v obraz
tenere il muso kuhati mulo

3. ekst. gobec, prednji del:
il muso dell'automobile, dell'aereo gobec avta, letala

müssen ([mußte] musste, gemußt/gemusst/müssen)

1. morati (ich [muß] muss moram), treba je (es [mußte] musste durchgearbeitet werden treba je bilo ...); nicht müssen ne smeti, nikar ne (du [mußt] musst nicht ne smeš, nikar ne ...) ; (brauchen) ni treba (du [mußt] musst nicht gleich ... ni ti treba ...) ; hat das sein müssen? ali je bilo to treba/potrebno?

2. Wahrscheinlichkeit: gotovo/prav gotovo/očitno (er [muß] muss krank sein gotovo/očitno je bolan) mal müssen: ich [muß] muss mal moram (iti) na stranišče; Ich [muß] muss schon sagen! Veš kaj!

mussō -āre (izpos. gr. μύζω, prim. tudi lat. mūgiō, muttiō)

1. mrmrati sam pri sebi, brundati, sam (pri) sebi godrnjati, tiho (polglasno) govoriti: summo haec clamore, interdum mussans Pl., intus in occulto mussabant Enn., sed iam hora decima tangit et tabellarius tuus mussat Fr., mussare murmurare. Ennius: in occulto mussabant. Vulgo vero pro tacere dicitur, ut idem Ennius: non decet mussare bonos P. F., flent maesti mussantque patres V., soli Aetoli clam mussantes id decretum carpebant L., mussantes inter se rogitabant L.; occ. brenčati, brneti: (sc. apes) mussant circum oras V.

2. meton.
a) molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj: per metum id m. Pl., musset obrutus Enn. fr.
b) pomišljati (se), za bregom imeti kaj, omahovati: dicere mussant V., mussantibus vobis circumventus est S. fr., mussantes medicos vidi Plin. iun., mussantibus magnis quibusdam et locupletibus amicis Plin. iun., mussat rex ipse, quos generos vocet V.; metaf. (o živalih): mussant iuvencae, quis nemori imperitet V. pričakujejo izid. — Dep. soobl. mussor -ārī -ātus: discumbimus mussati; dominus maturo ovo cenam conmittit Varr. ap. Non.

mūtātiō -ōnis, f (mūtāre)

1. spreminjanje, sprememba, premena, menjava(nje): castrorum V., Veg., locorum C., crebra coloris Ci., consilii Ci., officiorum Ci. medsebojne usluge, rerum humanarum L., mutationes caeli Ci., mutationes aëris vel provinciarum Plin. Val., facere mutationem alicuius rei Ci. spremeniti (spreminjati) kaj; occ. preobrat, preokret, prevrat: rerum Ci. državni prevrat, odium praesentium et mutationis cupido T. preobrat stvari na slabše.

2. zamena, zamenjava(nje), izmenjava(nje), menjava: vestis Ter., amentium T., mutatio inter me atque illum ut nostris fiat filiis Pl.; occ.
a) zamenjava (preprega) poštnih konj: pozni Icti.
b) kot voj. t.t. mutatio militae Dig. kazenska premestitev k nižjemu vojaškemu oddelku, degradacija.
c) kot ret. t.t. = gr. ἀλλοίωσις, ὑπαλλαγή zamenjava izraza: Q.

mystère [mistɛr] masculin skrivnost, tajnost; uganka, težak problem; religion misterij; verska dogma; srednjeveška verska igra

avec mystère skrivnostno
sans mystère (čisto) odkrito
solution féminin du mystère rešitev uganke
débrouiller un mystère rešiti uganko
étre tout mystère (oseba) biti uganka
faire (grand) mystère de quelque chose delati (veliko) skrivnost, tajnost iz česa, zelo kaj prikrivati
parler avec mystère skrivnostno govoriti

mystērium -iī, n (gr. μυστήριον) tajnost, skrivnost, tajni (skrivni, skrivnostni) nauk, misterij: aliquid tacitum tamquam mysterium tenere Ci. kaj zamolč(ev)ati kot veliko skrivnost; pogosto tudi = (skrivno) znamenje (simbol), (tajno) pravilo (kanon), tajna seja ipd.: Vulg., Eccl.; nav. pl.

1. kot relig. t.t. (versko-politični) tajni (skrivnostni) nauki, tajno (skrivno) bogočastje, bogoslužje, misteriji (ki so se jih udeleževali le posvečenci), v Grčiji poseb. misteriji elevzinske Demetre (Cerere): Attica Tert., mysteria illa sancta, quibus initiis nomen est Arn., dux eius Alcibiades absens Athenis insimulatur mysteria Cereris initiorum sacra, nullo magis quam silentio sollemnia, enuntiavisse Iust., in domo suā facere mysteria N. misterije, v Rimu najbrž misteriji Bonae deae (gl. Bona dea): m. Romana Ci. ep.

2. metaf. tajnosti, skrivnosti, skrivne (tajne) umetnosti ipd.: accipe congestas, misteria frivola, nugas Aus., dicendi mysteria Ci., rhetorum aperire mysteria Ci.

mystery¹ [místəri] samostalnik
skrivnost, tajna, uganka (to komu)
množina skrivnostni obredi; misterij, verska igra

ameriško mystery novel kriminalni roman
mystery tour izlet v neznano
to make a mystery of skrivati kaj

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

na! no!; na also! no, torej!; na ja, ... oh ...; na so was! nemogoče!; na dann/denn! potem pa kar/dajmo!; na und? in kaj potem?/pa potem?

nabáciti nàbācīm
1. vreči na: na rame štit nabaci, ogrtač na koga; nabaciti malter na zid, svoje misli na papir, na hartiju
2. zmetati: ječam je nabačen uz stožinu i radnici iščekuju
3. nadeti: zatvoriti vrata i nabaciti rezu
4. dodati, omeniti: on je u razgovoru i to nabacio
5. obreči, oklevetati: tko je to nabacio na njega, nije bilo teško pogoditi
6. nabaciti kome što na nos očitati komu kaj, ozmerjati koga zaradi česa

nabáviti to purchase, to buy (in), to acquire; to obtain; to work as a buyer; to procure; to get; (živila) to cater

nabáviti komu kaj to provide something for someone
nabáviti si zemljevid to get oneself a map
nabáviti denar to raise money