Franja

neobvez|en [è,é] (-na, -no) unverbindlich; (brez obveze) [freibleibend] frei bleibend; predmet v šoli: fakultativ, wahlfrei
neobvezno določilo die Kannvorschrift

neodgovor|en [è,ó] (-na, -no) unverantwortlich; (brez čuta odgovornosti) verantwortungslos
pravo kazensko neodgovoren schuldunfähig

neodlóčen undecided, (igra) drawn, (omahljiv) indecisive, irresolute, hesitating, vacillating, wavering

neodlóča dirka, neodlóčen izid teka a dead heat
neodlóča igra draw, tie, (brez zadetkov) goalless (ali no-score) draw
še neodlóčen not yet decided, undecided, pending, put off, postponed
vojna je (še) neodlóča the war is (still) undecided
pustiti neodlóčo to leave (a matter) undecided
biti neodlóčen (cincati) to dither, hesitate, to vacillate, to waver, not to know one's own mind
dirka, tek je bil(a) neodlóč(a) the race was a tie

neomejen [è,ê] (-a, -o) unbegrenzt, unbeschränkt, unumschränkt, uneingeschränkt; (brez omejitve) unbefristet, unlimitiert; (brezmejen) endlos, grenzenlos, figurativno schrankenlos
neomejena odgovornost unbeschränkte Haftung
neomejeno pooblastilo die Blankovollmacht

neonesnažen pridevnik
(brez škodljivih vsebin) ▸ szennyezetlenLjudje potrebujemo za življenje čisto in neonesnaženo vodo. ▸ Az embereknek tiszta és szennyezetlen vízre van szükségük az élethez.
Po travnikih je tudi veliko zelišč, ki jih rada nabiram v tem neonesnaženem okolju. ▸ A réteken rengeteg gyógynövény is található, amelyekből szívesen szedek ebben a szennyezetlen környezetben.

neosmišljen [è] (-a, -o) ohne (tieferen) Sinn; (brez smeri) ziellos, planlos; (nepremišljen) unbesonnen

nepodložen [è,ê] (-a, -o) ramena: ohne Schulterpolster; (brez podloge) futterlos

nepokrit [è] (-a, -o) unbedeckt; (brez pokrova) deckellos; (gol) unverhüllt; ček: ungedeckt
nepokriti beton der Sichtbeton

neposredno [è,é]

1. unmittelbar, direkt

2.
neposredno ob/pri/ zraven unmittelbar an, direkt an
(tik) knapp (ob/mimo/pod/pred … an/an … vorbei/unter/ vor …)
neposredno po (takoj po) unmittelbar nach, gleich nach, im [Anschluß] Anschluss an
neposredno (brez premisleka) auf der Stelle
šport (iz najbližje bližine) hautnah

nepoškodovan [è] (-a, -o) unbeschädigt; unversehrt; (brez rane) unverletzt; (intakten) heil

nepotreb|en [è,é] (-na, -no)

1. nicht notwendig, unnötig; (pogrešljiv) entbehrlich, človek: abkömmlich; (opustljiv) verzichtbar

2. (nekoristen) nutzlos; razmišljanja, diskusije ipd.: müßig

3. (brez potrebe) unnötig, überflüssig
biti nepotreben besede, skrb: sich erübrigen

4.
po nepotrebnem überflüssigerweise, unnötigerweise

nepripravljen [è] (-a, -o)

1. (brez priprave) unvorbereitet

2. (brez pripravljenosti) nicht bereit (zu), nicht gewillt (zu), unwillig; (nerazpoložen za) -unlustig (kupovanje kaufunlustig)

nerod|en¹ [ó] (-na, -no)

1. ungeschickt; človek, gibi tudi: ungelenk; (neokreten) schwerfällig, (negibčen) ungelenkig, (medvedast) tapsig, (brez elegance) plump, (kmetavzarski) [tolpatschig] tollpatschig, tölpelhaft; (nespreten) unbeholfen, linkisch

2. za rokovanje: unhandlich, velik: sperrig; metoda: umständlich

3. (neudoben) unbequem

4.
po nerodnem prevrniti, razbiti: ungeschickt

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

nesreč|a² [é] ženski spol (-e …) (nezgoda) der Unfall; prometna: der Verkehrsunfall, avtomobilska: Autounfall, (trčenje) der Zusammenstoß; ladijska, letalska: das Unglück (Schiffsunglück, Flugzeugunglück)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
nesreča pri delu der Arbeitsunfall
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
rudniška nesreča das Grubenunglück
železniška nesreča das Eisenbahnunglück, Zugunglück
doživeti nesrečo na morju in Seenot geraten
… nesreče Unfall-, Unfalls-
(čas die Unfallzeit, dan der Unglückstag, Unfalltag, kraj die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort, možnost das Unfallrisiko, nevarnost die Unfallgefahr, posledice množina Unfallfolgen množina; potek der Unfallhergang, povzročitelj der Unglücksfahrer, priča der Unfallzeuge, prijava die Unfallanzeige, soudeleženec der Unfallgegner, škoda/poškodba zaradi nesreče der Unfallschaden, udeleženec der Unfallbeteiligte, vzrok die Unfallursache, žrtev das Unfallopfer)
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
pobeg s kraja nesreče pravo die Unfallflucht, voznika: die Fahrerflucht
novica/sporočilo o nesreči die Unglücksnachricht
poročilo o nesreči der Unfallbericht
oškodovanec v nesreči der Unfallgeschädigte
v primeru nesreče s smrtnim izidom bei Unfalltod
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto, der Unfallwagen, vozilo: das Unglücksfahrzeug
letalo, ki je doživelo nesrečo die Unglücksmaschine
zavarovan za primer nesreče unfallversichert
zavarovanje za primer nesreče die Unfallversicherung
pogostost nesreč die Unfallhäufigkeit
preprečevanje nesreč die Unfallverhütung
brez nesreče unfallfrei

net⁴ [net] prehodni glagol
ekonomija dobiti (zaslužiti) kot čisti dobiček

to net the invoice cost prodati po lastni ceni (brez dobička ali izgube)

net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
net d'impôt davka prost
tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
avoir les idées nettes imeti jasne ideje
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir l'esprit net biti razborit
avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
faire maison nette odpustiti vso služinčad
faire table net (figuré) razčistiti kaj
peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
refuser net gladko odkloniti
il a été tué net bil je na mestu mrtev

ne tič ne miš frazem
(nedefiniran; brez izrazitih lastnosti) ▸ se íze, se bűze, se hal, se hús, se ilyen, se olyan
Namesto za eno od dveh različnih možnosti se je slovenska finančna politika odločila za kompromis, ki ni ne tič ne miš. ▸ Ahelyett, hogy választott volna a két lehetőség közül, a szlovén pénzügyi politika egy jellegtelen kompromisszum mellett döntött.

nevárnost danger, peril; risk; jeopardy; dangerousness, perilousness, critical state

smrtna nevárnost danger of death
svarilo za nevárnost warning of danger
žarišče nevárnosti danger spot
brez vsake nevárnosti without any risk
ni nevárnosti there is no danger
biti v nevárnosti to be in jeopardy, to run a (oziroma the) risk
biti v smrtni nevárnosti to go in danger of one's life
biti iz (zunaj) nevárnosti to be out of danger; to be safe
izogibati se nevárnosti to keep out of danger
podati se v nevárnost, izpostaviti se nevárnosti to expose oneself to danger, to run a risk, to run into danger, to take risks
odvrniti, preprečiti nevárnost to avert, to obviate a danger
spraviti, izpostaviti koga v nevárnost to imperil someone, to expose someone to danger (ali risk), to endanger someone, to jeopardize someone, to imperil something, someone
ustrašiti se nevárnosti, umakniti se nevárnosti to shrink from risks
zavedati se nevárnosti to awake to one's danger

nevárnost danger moški spol , péril moški spol ; (tveganje) risque moški spol

brez nevarnosti sans danger, sans péril
biti v nevarnosti être en danger (ali en péril)
biti izven nevarnosti être hors de danger, être à l'abri du danger
v nevarnost se podati s'exposer à un danger
na vaš riziko in nevarnost à vos risques et périls
v smrtni nevarnosti en danger de mort