Franja

assectātor (adsectātor) -ōris, m (as-, adsectārī)

1. zvesti spremljevalec, slednik, pristaš, privrženec: Q. Ci., Q., Plin. iun., cum ducibus ipsis, non cum comitatu adsectatoribusque confligant Ci., quidam vetus assectator ex numero amicorum Ci.

2. occ.
a) pristaš kakega nauka ali učitelja, učenec: sapientiae Plin. modrijan, eloquentiae Plin. retor, Democriti Plin., Protagorae Gell.
b) vztrajni zasledovalec kake ženske = α) snubač: Plin. β) ženskar, zapeljivec, o starcu = star pohotnež, babjak: Q.
c) zasledovalec česa, stremljivec po čem: patrimoniorum pereuntium Sen. ph., bonarum cenarum Sen. ph. „prežalec“, cancer dapis ass. Plin. ki hodi za svojim živežem.

assegno m

1. (denarna) vsota, renta:
assegno vitalizio dosmrtna renta
licenza senza assegno neplačan dopust
assegni familiari družinski dodatek

2. nakazilo, ček:
assegno sbarrato barirani ček
assegno a vuoto nepokriti ček
spedire contro assegno poslati kaj po povzetju

assīdō (adsīdō) -ere -sēdī -sessum sesti (sedati), usesti (usedati) se; abs.: adsido: occurrunt servi Ter., simul adsidamus, si videtur Ci., consulares,... simul atque adsedisti, partem istam subselliorum... reliquerunt Ci., assidentem conspirati... circumsteterunt Suet.; poseb. o govorniku, ki sede po končanem govoru ali ker ne more dalje govoriti: peroravit aliquando; adsedit, surrexi ego Ci., postquam Cato adsedit S., subito adsedit Ci. je prenehal, je umolknil; evfem. sesti = počeniti (o psu, ki namerava opraviti svojo potrebo): Sen. ph.; kam? oz. kje? z adv.: surge, ego istic adsedero Pl., eo mulier assidat Ca., ut aves videre possint, ubi assidant Varr.; s praep.: ads. hic in ara Pl., ass. in loco inquinato Varr., in bibliotheca Ci., ads. in sella apud magistratum Pl., ads. super eam (aspidem) Ci., propter Tuberonem Ci.; z acc.: dexterā Adherbalem adsedit S. Adherbalu na desno, se (poleg sebe, oz. poleg njega) utrumque assidere iussit Aur.; z loc.: ass. humi Suet.

assimulō (adsimulō), poklas. in v pozni lat. assimilō (adsimilō) -āre -āvī -ātum

1. slično, podobno narediti (delati) kaj čemu, posne(ma)ti, upodobiti (upodabljati) kaj po čem: litterae lituraeque omnes adsimulatae, expressae Ci., assimulat, tetigit quoscumque colores O., sermonem humanum adsimulare Plin., percepta semel imitandi ratione assimulabit (pictor), quidquid acceperit Q., deos... in ullam humani oris speciem adsimulare T. v kaki človeški podobi upodabljati; z dat. rei: totis animantibus adsimulari Lucr. popolnim živalim podoben biti; pt. pf. = podoben, sličen: montibus adsimulata nubila Lucr., folio maxume querno adsimilata (Italia) Plin., fabulosa et externis miraculis adsimulata T., statura tua assimilata est palmae Vulg.; z grškim acc.: formam adsimulata Camerti V.

2. za podobno spozna(va)ti, imeti, proglasiti (proglašati), primerjati kaj s čim, prispodobiti (prispodabljati) kaj čemu: simile autem... ex conferenda atque adsimulanda natura iudicatur Ci., quam (naturam)... assimulasse aptissime visus est Suet. da je označil s prav prikladno primero; z dat.: grandia si parvis assimulare licet O., convivia ass. freto O., suis laboribus defectionem sideris adsimulans T., formam totius Britanniae... oblongae scutulae... adsimulavere T.

3. (prihlinjeno) posne(ma)ti, ponarediti (ponarejati), hliniti kaj ali hliniti se, delati se, ustiti se: quid si adsimulo? Ter.; z acc.: ads. nuptias Ter., adsimulata castrorum consuetudine N. z natanko posnetimi taborskimi navadami, dea... clipeumque iubasque divini adsimulat capitis V., innitens baculo... assimulavit anum O., venenum, quo paulatim inrepente fortuitus morbus adsimularetur T.; z dvojnim acc.: ads. se laetum, se paternum amicum Ter., ego illic me autem sic adsimulabam quasi stolidum Pl.; z inf.: adsimulare amare oportet Pl. ljubezen hliniti, furere adsimulare... institit Pac. ap. Ci.; z ACI: ego me adsimulem insanire Pl., hinc ab dextera venire me adsimulabo Ter.; s quasi in celim stavkom: adsimulato, quasi... hominem quaesiveris Pl., ita adsimulavit se, quasi Amphitruo siet Pl., adsimulabo, quasi nunc exeam Ter.; pt. pf. = hlinjen, prihlinjen, potvorjen, dozdeven, navidezen: exitum huius adsimulatae familiaritatis cognoscite Ci., adsimulata virtus Ci., alia vera, alia adsimulata L., in illis vera, in his assimulata materia est Q., adsimulatae litterae T. Od tod adv. pt. pr. assimulanter na podoben način, podobno: Nigidius ap. Non.

assortire v. tr. (pres. assortisco)

1. razvrstiti, razvrščati:
assortire i libri secondo l'altezza razvrstiti knjige po višini
assortire gli accessori all'abito modne dodatke uskladiti z obleko

2. zalagati:
assortire una merceria zalagati trgovino s pozamenterijo

assoupir [asupir] verbe transitif uspavati, omotiti, omamiti; figuré olajšati, pomiriti; potlačiti (škandal)

s'assoupir zadremati, figuré po-, umiriti se; popustiti
assoupir les sens, une douleur omotiti čute, umiriti bolečino
ma douleur s'est assoupie moja bolečina se je umirila, je popustila

assujettir [asüžetir] verbe transitif podvreči, podjarmiti; utrditi, pričvrstiti; zavezati (à k)

s'assujettir podvreči se, ukloniti se, strogo se držati (à quelque chose česa), ravnati se (à quelque chose po)
(s')assujettir à des règles podvreči (se) pravilom
assujettir un cordage pričvrstiti vrvi

assurer [asüre] verbe transitif zavarovati; zagotoviti, zatrjevati, potrditi, utrditi; (po)skrbeti (de za)

s'assurer de quelque chose zagotoviti si kaj; prepričati se o čem; polastiti se česa; zavarovati se
il m'a assuré de son amitié prosil me je, naj ne dvomim o njegovem prijateljstvu
assurer son pouvoir utrditi svojo oblast
assurer contre l'incendie zavarovati proti požaru
assurer l'avenir de quelqu'un (po)skrbeti za bodočnost kake osebe
assurez-vous si la porte est bien fermée prepričajte se, če so vrata dobro zaprta
les mairies assurent une permanence le dimanche županstva poslujejo ob nedeljah

ast, adverzativni veznik (iz *adti [kakor post iz *posti] k temu, poleg tega; po pomenu sicer = at, toda etim. ni soroden z njim) star. in pesn., redkeje v klasični prozi = a, ali, toda, pa; v klas. dobi le pred vokali in pronominalnimi oblikami: ast ego V., L., ast illam, ast ipsam, ast alii, ast ubi... V.; le redko pred konzonanti: ast de me V., ast iuvenes, ast laeva O.; za kondicionalnimi stavki: si victoriam duis, ast ego templum tibi voveo L.

astacus -ī, m (gr. ἀστακός) astak, neki morski rak, po nekaterih pa koščak, potočni rak: Plin., Isid.

Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.

āstituō (adstituō) -ere -stituī -stitūtum (ad in statuere) kam pristaviti (pristavljati), postaviti (postavljati): ast. Orestem Acc. fr., iubes astitui aulas Pl., continuo in genua astituto pectus mihi pedibus percutit Pl. na kolena potlačenemu (po drugih: continuo in genua ut astiti,...), reum ad lectum (aegroti) ast. Corn., molae (dat.) adstituor Ap., forum eiusque tribunal (acc.) adstituor Ap.

astma samostalnik
(bolezen) ▸ asztmaNekatere genske različice lahko povzročajo astmo le v kombinaciji z izpostavljenostjo določenim okoljskim dejavnikom. ▸ Egyes genetikai variánsok csak bizonyos környezeti tényezőknek való kitettséggel együtt okozhatnak asztmát.
Družinska anamneza je dejavnik tveganja za razvoj astme, saj pri tem sodeluje veliko različnih genov. ▸ A családi kórtörténet az asztma kialakulásának kockázati tényezője, amiben számos különböző gén játszik szerepet.
Prognoza astme je običajno dobra, še posebej pri otrocih z blago obliko bolezni. ▸ Az asztma prognózisa általában jó, különösen a betegség enyhe formájával küzdő gyermekek esetében.
Stopnja obolevnosti z astmo se je od 60. let prejšnjega stoletja do leta 2008 po svetu znatno povečala, v 70. letih pa so bolezen prepoznali kot velik javnozdravstveni problem. ▸ Az asztma előfordulási aránya az 1960-as évektől 2008-ig világszerte jelentősen nőtt, és a betegséget az 1970-es években jelentős közegészségügyi problémaként ismerték el.
Kot otrok je imel tudi astmo. ▸ Gyermekkorában asztmás volt.
Določena zdravila za astmo so v grobem razvrščena v kategorijo hitro delujočih in kategorijo dolgo delujočih. ▸ Egyes asztmagyógyszerek nagyjából gyors hatású és hosszú hatású kategóriákba sorolhatók.
Povezane iztočnice: alergijska astma, nealergijska astma, bronhialna astma

astrion -iī, n (iz ἀστήρ) astrij, indijski dragulj, ki se od znotraj sveti kakor zvezda s ščipnim sijajem, ali safir zvezdnik belkaste vrste ali po drugih naš adular: Plin., Isid.

astrobolos -ī, f (gr. ἀστρόβολος: ἀστήρ in βάλλω) astrobol, dragulj ali neke vrste kačje oko ali po drugih kalcedon z nežnimi krožci: Plin.

astronomska navigacija stalna zveza
(orientiranje po zvezdah) ▸ csillagászati navigáció

astu (asty), le acc. in abl. sg. astu (asty), n (gr. ἄστυ) mesto (= Athenae): astu accolere Acc. ap. Non.; po skladu mestnih imen: astu accedere ali venire N.; s praep.: in astu venire Ter., N., in astu se conferre Ci., in asty... ducti sunt salientes Vitr., in asty (abl.) Olympium architectandum suscipere Virt.

Astur² -uris in Astyr -yris asturski = ki se tiče asturskega naroda ali asturske dežele (v tarakonski Hispaniji), iz Asturije: exercitus Sil., equus Mart. (= Asturcō); pogosteje subst. Astur -uris in Astyr -yris, m (večinoma kolekt.) Asturec, preb. Asturije: Mart., Cl., inpiger Astur Lucan., avarus, belliger Astur Sil.; pl. Asturēs -um, m (Ἄστυρες) Asturci: Mel., Fl., M., Asturum regio Plin. — Od tod

1. subst.
a) Asturia -ae, f Asturija, dežela v tarakonski Hispaniji (današnji Asturija, Leon in Valladolid de Duero): Plin.
b) Asturcō -ōnis, m asturski konj, ki se odlikuje po lepem gibanju nog, asturski prusec, potem sploh prusec enakih lastnosti: Corn., Sen. ph., Plin. idr., Ast. Macedonicus Petr.

2. adj. Asturicus 3 asturski: gens Plin., Sil.; od tod subst. Asturica -ae, f Asturika, glav. mesto Asturije (zdaj Astorga): Plin.; Asturicus -ī, m Asturski, kot priimek: Iuv.

Astypalaea -ae, f (Ἀστυπάλαια) Astipalaja, otok v Sporadih nedaleč od Rodosa z istoim. mestom (zdaj Astipálaia); otočani so Ahila po božje častili: O., Mel., Plin., M. Od tod adj. Astypalaeicus 3 astipalajski: Plin. = Astypalēïus 3: regna O.; subst. Astypalaeēnsēs -ium, m Astipalajci, preb. Astipalaje: Ast. insulani Ci.

at [æt, ət] predlog
ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

at the age of v starosti
at all sploh
to aim at s.th. meriti na kaj
all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
at attention v pozoru
angry at jezen zaradi
at best v najboljšem primeru
to be at s.th. ukvarjati se s čim
at the bottom na dnu, spodaj
at all costs za vsako ceno
at close quarters čisto blizu
at court na dvoru
at one's disposal na razpolago komu
to drive at meriti na kaj
at first najprej
to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
at the head of na čelu česa
at home doma
at one fell swoop na mah
at large na prostosti
to laugh at s.o. posmehovati se komu
at last končno
at least vsaj
at long last na koncu koncev
at loggerheads v sporu, sprt
at length končno
at the minute na minuto
to be at hand biti na voljo
at any moment vsak trenutek
at most največ, kvečjemu
near at hand čisto blizu
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
at night ponoči
at noon opoldne
at one složno, sporazumno
at peace v miru
at a pinch v stiski
to play at chess igrati šah
at any price za vsako ceno
at rest v miru
at school v šoli, pri pouku
to scoff at posmehovati se
at sight na pogled, po videzu
at stake v nevarnosti, na kocki
two at a time dva hkrati
at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
to be at a standstill zastajati
to value at ceniti na
what are you at? kaj počneš?
at war v vojni
at work pri delu