Franja

προσ-άγω [gl. ἄγω; fut. med. tudi s pas. pom., aor. Tuk. 2, 97 προσῆξα, adi. verb. προσακτέον] I. act. 1. trans. a) privedem, (pri)peljem, spravim kam τινά τινι, πρός τινα, βοσκήματα, τίς σε προσήγαγε χρεία; b) približam, pomaknem kam μηχανὰς τῇ πόλει; c) predstavim koga komu, storim, da kdo koga sprejme, pripravim avdijenco τινά τινι, πρὸς τὸν δῆμον οὐ προσῆγον niso peljali (poslancev) v narodno skupščino; pass. pridružim se komu, družim se s kom τινί; d) pri-, donašam θυσίας, δῶρα, φόρον; ὅρκον τινί prisilim (pripravim) koga do prisege; e) rabim, uporabljam ἀνάγκας, τόλμαν, φόβον strašilo, ἤπια μετὰ τὰ ἰσχυρά; f) postavljam pred koga, ponujam παροψίδας, priskrbim πάντα ἱκανά; g) povzročim πῆμα, ὄλεθρον; h) pripravim, naklonim koga k čemu; pass. pripravi, nakloni me kdo k čemu. 2. intr. približam se komu, potujem, grem, pomikam se naprej NT; πρὸς τὸ κέρας napadem od strani. II. med. 1. potegnem nase, spravim k sebi, pridobim koga zase, naklonim si, pridobim si koga τινά, συμμάχους; βίᾳ τινά podvržem si koga. 2. naklonim, silim, pripravim koga k čemu εἴς τι, σκοπεῖν.

προσαγωγή, ἡ 1. trans. nabavljanje, pridobivanje συμμάχων, pri-, dovažanje. 2. intr. dohod, dostop NT, pristop (avdijenca), svečani obhod, izprevod (k svetišču).

προσ-αναγκάζω (pri)silim koga k čemu τινά τινι, τινὰ ἔς τι ali inf.

προσ-ανειπεῖν [inf. aor. k προσ-αναγορεύω] povrhu še razglasiti, oznaniti ὅτι.

προσ-βάλλω, dor. ep. προτι-βάλλω, v tmezi tudi ποτι-βάλλω I. act. 1. trans. a) vržem proti čemu, na (ob) kaj γαίῃ; τέκνοις χεῖρα položim roko na otroke, ὄμματα τέκνοις obrnem oči (pogledam) na otroke; ἁψῖδα πέτρῳ pritisnem; spravim v potrebo, da, prisilim ἀνάγκῃ; podeljujem, prinašam κῦδος, postavim nasproti, nastavim τῷ ξίφει τὸ στέρνον, zadevam, obsevam ἀκτῖσιν; τινὰ λέγων obračam se na koga; b) pren. α.) priskrbljujem, napravljam, povzročujem, prizadevam ἄσην πατρί; β.) nalagam ὅρκον; γ.) jemljem si k srcu τί. 2. intr. a) vržem se, planem na kaj, napadem koga, drevim, grem proti komu, παντοίως napadam na vse načine; b) pristanem k bregu, dospem kam τινά, τινί, πρός τινα; c) zadenem, trčim ob kaj. II. med. 1. = act. intr. 2. a) napadam koga, zmerjam; b) prispevam iz svojega.

προσ-βιάζομαι med. prisilim koga k čemu, uporabim proti komu silo.

προσ-βιβάζω privedem koga k čemu, τῷ λόγῳ pripravim (pridobim) koga z besedami za svoje mnenje, κατά τι napravim po čem, priličim čemu.

προσ-βοάομαι med. ion. [aor. προσεβώσατο] (glasno) kličem k sebi τινά.

προσ-δέχομαι, ion. -δέκομαι, dor. ep. ποτι-δέχομαι d. m. 1. vzamem k sebi, sprejmem, dovolim dostop, pripuščam τινά, dopuščam, odobravam τὸ ἐκ Δελφῶν. 2. čakam na kaj, prežim na kaj, pričakujem s strahom, bojim se, nadejam se, upam τί, τινά, acc. c. inf., ὅπότ' ἄν, εἰ; τινὶ προσδεχομένῳ ἐστίν kdo kaj pričakuje, παρ' ἃ προσεδέχετο proti pričakovanju. 3. slutim, verujem.

προσ-ελαύνω 1. trans. priženem k. 2. intr. prikorakam, prijašem, pripeljem se, bližam se, ἵππῳ na konju, čemu τινί, πρός τινα.

προσ-έλκομαι med. poet. vlečem, potegnem k sebi.

προσ-επικτάομαι d. m. ion. pridobim si k čemu še kaj τί τινι.

προσ-ερέσθαι inf. aor. med. (k προσ-ερωτάω) vrhu tega ali dalje vprašati.

προσηκόντως adv. k προσήκων.

προσ-ίημι [gl. ἵημι; aor. 1 med. προσηκάμην] 1. act. pripuščam τινὰ πρός τι. 2. med. a) dovolim dostop k sebi, pripuščam εἰς ὁμιλίαν, εἰς ταυτὸν ἡμῖν pripustim med nas (k našemu posetu, v našo družbo), dovolim, da vstopi, sprejmem koga; jemljem, zauživam φάρμακον; b) prenašam, trpim, dopuščam, dovoljujem, odobravam τὰ κεκηρυγμένα, sprejemam ξεινικά, νόμαια; οὐ προσίεμαι ne odobravam, nočem σῖτον, ne pripuščam, ničesar nočem vedeti o čem, ἧτταν dam se premagati, τοῦτο οὐ προσίεμαι tega ne verujem; c) ugajam, dopadam, všeč sem οὐδὲν προσίετό μιν.

προσ-ιππεύω prijašem k čemu τινί.

προσ-καλέω 1. act. prikličem, pokličem, nagovorim τινά. 2. med. a) (po)kličem k sebi (na pomoč ali za pričo), pozovem kam εἴς τι NT; b) pos. pozovem pred sodišče, vložim tožbo proti komu, zatožim, εἰς δημοσίαν δίκην podam (naperim) proti komu javno (državno) tožbo, τινός zaradi česa.

πρόσκομμα, ατος, τό (προσ-κόπτω) NT spotika(nje), pohujšanje, spotikljaj; zapeljevanje, povod k grehu, pregrešek, prestopek.

προσ-λαμβάνω in med. 1. hkrati zgrabim, zagrabim, primem (z roko), lotim se česa, τροφῆς jemljem (= uživam) jed NT. 2. jemljem k sebi NT a) privzemam (na pomoč), zbiram φίλους; pridobivam si za prijatelja, pridružujem si; b) povrhu še sprejemam, dobivam še zraven, polastim se, αἰσχύνην nakopljem si; c) jemljem nase, prevzemam κινδύνους.

προσ-ορμίζω 1. act. želim komu, da se naj usidra. 2. med. usidram se, izkrcam se, pristanem z ladjo k bregu πρός τι.