Franja

Velīnus 3

1. vélijski, gl. Velia.

2. lacus Velīnus Ci. ep., Plin. ali Velīnus lacus T.; tudi samo Velīnus -ī, m lacus Velini Varr. Velínsko jezero, Velín, močvirsko jezero na Sabinskem, ki je pogosto poplavljalo; da bi preprečil poplavljanje, je dal konzul Manij Kurij Dentat iz jezera speljati vodo: lacūs Velini Plin. velinski odvodni kanali (odvodniki) ali gati, fontes Velini V. Velinovi dotoki, tj. reka Avent in njeni rokavi, rura Velini V. Velinska dolina. Od tod
a) Velīna tribus: Ci. ep., L. epit. ali samo Velīna -ae, f (sc. tribus): H., Pers. velínska (= v Velinski dolini bivajoča) tribus.
b) Velīnia -ae, f Velínija, boginja Velinskega jezera: Varr.

vēlitor -ārī -ātus sum (vēles) streljavkarsko napadati, streljavkati; od tod

1. bojevati se: calcibus Ap., lapidibus in aliquem Ap. lučati kamenje v koga, Veneris proeliis velitatus Ap.

2. metaf. bojevati se z besedami = (s)pričkati se, prepirati se, (s)kregati (se), (o)zmerjati, (o)psovati: Gell., nescio quid vos velitati estis Pl., velitari calumniis in aliquem, contra aliquem scurrilibus iocis Ap.

3. poskusiti (poskušati), skušati: armis Ap., periculum alicui Ap. pretiti, groziti komu.

Velitrae -ārum, f Velítre, mesto v južnem Laciju na nekdanjem ozemlju Volskov; l. 260 so ga poselili Rimljani (zdaj Velletri): L., Sil., Suet. Od tod adj.

1. Veliternus 3 velítrski, velitêrnski: ager, hostis, populus, coloni L., rus Plin.; subst. Veliternī -ōrum, m Velítrci, Velitêrni, preb. Veliter: L., Plin., Suet.

2. Veliternīnus 3 velítrski: vina Plin.

Vellēius 3 Velêj(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znana sta:

1. C. Velleius Gaj Velej, epikurejec, tribunus plebis l. 91, prijatelj govornika Krasa: Ci.

2. M. (po drugih C.) Velleius Paterculus Mark (Gaj) Velej Paterkul, zgodovinar iz obdobja cesarjev Avgusta in Tiberija. Kot adj.: lex Velleia Iust., Icti. Velejev zakon. Od tod adj. Vellēiānus 3 Velêjev: senatus consultum Icti. (za predlog konzula Gaja Veleja Tutorja).

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

vēlō -āre -āvī -ātum (vēlum 2.)

1. ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), pokri(va)ti, zakri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati), ovi(ja)ti: Pl., H., Cat., Sen. ph., Aus. idr., velatus pennis, Delius nebulā velatus O., togā velatus L., capite velato Ci., L., Q., velatā manu Col. z rokavicami (napr. nudā manu), cornua velatarum obvertimus antemnarum V. z jadri opremljenih jadrnic, prunam velante favillā O., torum vestibus velare O., et pecudum fulvis velatur (sc. gens) corpora saetis V.; subst. gerundiv velanda corporis Plin. iun. sram = spolovila.

2. occ.
a) obleči (oblačiti): Cu., H., Tib. idr., velatus veste, amictu, tunicā O., nec te purpureo velent vaccinia fuco O. ne bodi oblečena v obleko, škrlatno pobarvano z brusnicami.
b) accēnsī vēlātī (voj. t.t.) lahko oblečeni: Ci. (gl. accēnsus).
c) ovi(ja)ti, oplesti (opletati), obda(ja)ti, (o)krasiti, (o)kinčati, (o)venčati: caput velatum filo (z obvezo) L., velare tempora myrto V. ali vittis O., velatus tempora (gr. acc.) vittā O., velāre delubra fronde V., Palatia sertis O., velata frondibus hasta O., oratores velati ramis oleae V.

3. metaf. prikri(va)ti, zakri(va)ti, skri(va)ti za čim, s čim: Sen. tr., Plin. iun. idr., odium fallacibus blanditis T., simulatione amoris primas adulescentis cupidines T. — Od tod adv. pt. pf. vēlātō na skrivnem, skrivaj, v temi, v t(e)mini: Tert.

Venāfrum -ī, n Venáfrum, mestece v Kampaniji ob reki Volturn, znano po svojih oljčnih nasadih (oljnikih): Ca., Ci. ep., H., Plin., Mart. Od tod adj.
a) Venāfer -fra -frum venáfrski: oleum Varr.
b) Venāfrānus 3 venáfrski, venafránski: ager Plin., agri H.; subst. Venāfrānum -ī, n (sc. oleum) venáfrsko (venafránsko) olje: Iuv.

vēnālicius 3 (vēnālis)

1. naprodaj (na prodaj) bivajoč, napródajen, prodájen, kupen: iumenta Petr., funis Aur., venaliciarum mercium navis Icti. trgovska ladja; metaf.: matrimonia Icti. Od tod subst. vēnālicium -iī, n carina, užitnína, davek od prodaje: Cod. I.; pl. vēnālicia -iōrum in -iûm, n izvozno in uvozno blago: portoria venaliciûm L.

2. k trgovini s sužnji sodeč, postavljen naprodaj, dan v prodajo, napródajen, prodájen (o sužnjih): familia Dig., familiae Suet., greges Plin. Od tod subst.
a) vēnālicium -iī, n naprodaj postavljena ali kupljena skupina sužnjev: Dig., venalicium titulis pictum Petr.; v pl.: Ulp. (Dig.).
b) vēnālicius -iī, m trgovec s sužnji: Plin., Suet. idr., multi venalicii Africanos et Laelios divitiis superarunt Ci.

vēnditātiō -ōnis, f (vēnditāre) ponujanje naprodaj (v prodajo), prodajanje; od tod pren. hvalisanje, hvaljenje, bahanje, širokoustenje, postavljanje, postavljaštvo, starejše velikačenje: a multis virtus … venditatio quaedam et ostentatio esse dicitur Ci., quae sine venditatione … fiunt Ci. ne da bi zbujalo pozornost, ne da bi pritegovalo poglede.

vēnditō -āre -āvī -ātum (intens. k vēndere)

1. imeti naprodaj (na prodaj), ponujati naprodaj (na prodaj, v prodajo), prodajati: Varr. fr., Corn., Sen. ph., Col., Plin., Plin. iun., Ap. idr., Tusculanum venditat, ut … emat domum Ci. ep., qui ea tamquam gladiatorum libellos palam venditent Ci., nisi forte existimatis Graecos homines haec venditare coepisse, quae tum non modo non venditabant … Ci.

2.
a) metaf. nepošteno tržiti s čim, nepošteno prodajati, podkupljivo prodajati: decreta Ci., pacem pretio L., patriam Corn. izdajati, itinerum spatia et castrorum mutationes T.; v obscenem pomenu: venditare sese Pl.
b) ponujati, razkazovati, hvaliti, priporočati, vsiljevati: Corn., T., Iust., Cl., operam suam alicui L.; od tod se alieni venditare dobrikati se komu, skušati se prikupiti (prikupovati) komu: quibus se venditabat Ci., se plebi L., se senatui Vell., quod non florentibus hominibus se venditavit N., venditari se existimationi hominum Ci.

vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

2. occ.
a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

3. metaf.
a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.

venēnō -āre -āvī -ātum (venēnum)

1. zastrupiti (zastrupljati): carnem Ci., spatium caeli Lucr.; pren.: non mea commoda quisquam odio venenat H. ne prizadene.

2. čimžati = barvati: iam tonsiles tapetes ebrii fuco, quos concha purpura imbuens venenavit Cn. Matius ap. Gell. — Od tod

1. adj. pt. pf. venēnātus 3
a) strupen, zastrupljen, starejše strupovit, otroven: Col., Lucr., Sen. ph., Porph., Serv. idr., dentes, anguis O., telum, vipera Ci., sagittae H., nihil est venenatius quam pastinaca Plin., vipera venenatissima Tert.; pren.: iocus O. strupena = skeleča, rezka, munera Antonius ap. Ci. nevarni, kvarni, punctu venenato Ap. z nevarnim …
b) čaroven, čaroben: virga O.

2. subst. pt. pf.
a) venēnāta -ōrum, n (sc. animalia) strupene živali: Plin.
b) venēnātum -ī, n (rdeče) barvano blago (oblačilo): Masurius Sabinus ap. Gell., Serv.

venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.

Venetī -ōrum, m (Ἐνετοί, pozneje Ἑνετοί; od tod pri Polibiju Οὐένετοι) Véneti

1. ljudstvo, ki je živelo ob severozahodni obali Jadranskega morja na ozemlju današnje Benečije, izhajalo pa naj bi iz paflagonskega plemena Enetov ali Henetov (gl. Antēnor): N. fr., L., Mel., Plin., Sil., T., Iust.; sg. kolekt. Venetus -ī, m Vénet: Lucan. Od tod
a) adj. Venetus 3 vénetski: Eridanus Pr., gentes Sil., terrae Mart., Vergilius Macr., Mantua Sid.
b) subst. Venetia -ae, f (Ἐνετική) Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: L., Plin., Vell. idr.

2. keltsko pleme v Lugdunski Galiji na južni obali Bretanje; njihovo glavno mesto je bilo Venetae Venete (zdaj Vannes): C., Fl. Od tod
a) subst. Venetia -ae, f Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: C.
b) adj. Veneticus 3 vénetski: bellum C. Rimljanov z Veneti, insulae Plin.

3. pleme v Aziji: Mel.

4. inačica za Venedī (gl. Venedī).

venetus² 3 (menda iz Venetī; domneva, da naj bi bila beseda sor. s skr. vánam voda (prim. unda), je opuščena)

1. barve morja, sinji, sinjkast, moder, modrikast: Mart. idr., cucullus Iuv., vestis Veg., conditura Lamp.; subst. venetum -ī, n (sc. pigmentum) sinja barva, modrikasta barva: Isid.

2. occ. veneta factio sinjeoblečena stranka dirkačev v cirkusu, sinjci (dirkaške stranke so bile štiri: albata, russata, veneta, prasina): Suet.; od tod subst. venetus -ī, m (sc. auriga) sinjec = dirkač sinjeoblečene dirkaške stranke: Mart.

Ventidius 3 Ventídij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znan je P. Ventidius Bassus Publij Ventidij Bas, mož nizkega rodu, pozneje senator in konzul, Cezarjev, pozneje Antonijev pristaš: Ci., Iuv., Gell. Od tod adj. Ventidiānus 3 ventídijski, ventidijánski: rumores Ci. ap. Non.

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

Venusia -ae, f Venúzija, staro apulijsko mesto na meji med Apulijo in Lukanijo ob Avfidu, naseljeno v času samnitskih vojn, Horacijevo rodno mesto (zdaj Venosa): Ci. ep., L., Vell., Plin. Od tod adj. Venusīnus 3 venúzijski, venuzínski: populus L., colonus (sc. Horatius) H., silvae H., lucerna Iuv. (o Horacijevi satiri); subst. Venusīnī -ōrum, m Venúzijci, Venuzíni, preb. Venuzije: L., Plin.

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

Vercellae -ārum, f Vercéle, mesto v Cisalpinski Galiji (zdaj Vercelli): T., Plin. Od tod adj. Vercellēnsis -e vercélski: ager Plin., episcopus Hier.