Franja

in-knees [ínni:z] samostalnik
množina noge na iks

inkstand [íŋkstænd] samostalnik
pisalno orodje na tintniku

Inlandflug, der, let na domači progi

in loco tujka latinsko avv. na kraju, na istem mestu

inmitten sredi, na sredi; inmitten von sredi

Innenreißverschluß, Innenreißverschluss, der, zadrga na notranji strani

innervation [inɛrvasjɔ̃] féminin vpliv živcev na delovanje telesa; razmestitev živcev po posameznih organih

in-nītor -nītī -nīxus, mlajše -nīsus sum

1. opreti (opirati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, sloneti na čem: baculo O., Sen. rh., hastā innixus L., scutis innixi proelium redintegraverunt C., innisus fratri T., in fratrem Plin., servis duobus Plin. iun., in cubitum N., udae innitor arenae O. trdno stati, cuspide parmāque i. L., telo Cu., fractae hastae Stat., inflatis utribus Suet., humeris Suet., sibi Amm., cum elephantus genu innixus pondere suo premeret Auct. b. Afr.; pesn.: avis innixa alis O. plavajoča na perutih, templa innixa columnis O. sloneča na stebrih.

2. metaf. sloneti, stati na čem: artium adminiculis inniti T., uni viro hostium fortuna innititur L., salutem suam incolumnitate Pisonis inniti T., omnia curae unius innixa Q., non secus ac praesenti tibi innixus, tuis humeris se patriamque sustentans Plin. iun., saluti tuae i. Plin. iun., quibus superbia muliebris i. T., testibus i. T., syllabae nostrae in B litteram et D innituntur Q. se končujejo.

in-nō -āre -āvī

1. plavati v kaj; z acc. (pesn.): fluvium vinclis innabat Cloelia V. je plavala v reko, rapaces fluvios V. (o živalih), Stygios innare lacus V. voziti se po … ; metaf. izlivati se, iztekati se, teči v kaj: innans Maricae litoribus Liris H.

2. plavati na (po) čem: partim submersae, partim fluitantes et innantes beluae Ci., Nymphae innabant pariter fluctusque secabant V., innantibus beluis Suet.; z dat.: naviculae … innant aquae L., quo levior classis vadoso mari innaret T., pelago i. Sil., pueros fluviis innare docebit Col. poet., vel innare temere contextis ratibus parant Amm.

inocchiare v. tr. (pres. inōcchio) agr. cepiti na oko

inoccupato

A) agg.

1. redko nezaseden

2. brezposeln, ki še ni bil zaposlen

B) m (f -ta) brezposelni; kdor še čaka na prvo zaposlitev

inoccupazione f brezposelnost; čakanje na prvo zaposlitev

inoculātiō -ōnis, f (inoculāre) cepljenje s popkom, okulacija, okuliranje, cepljenje na oko, „popčanje, popkanje“: Mart., Col.

inoculātor -ōris, m (inoculāre) cepilec s popkom, cepilec na oko, „popčar“, „popkalec“: Plin.

in-olēscō -ere -olēvī -olitum

1. intr. (z)rasti na čem ali v čem, vrasti (vraščati) se, prirasti (priraščati): Col., germen docent inolescere udo libro (lubje) V., quo gurgite tradunt duritiem lapidum mersis inolescere ramis Sil.; metaf.: penitusque necesse est multa (mala) diu concreta modis inolescere miris V., inoleverat linguae vox Gell. beseda je bila prirasla = mu je ostala v spominu, in plures libros mendae indoles inolevit Gell. se je zakotila.

2. trans. vsaditi (vsajati), vcepiti (vcepljati): natura induit nobis inolevitque amorem nostri et caritatem Gell., mores inolescere Macr., nomen urbi inolitum Iul. Val.

inondé, e [inɔ̃de] adjectif po-, pre-plavljen; na-, pre-močen

inondé de sang ves v krvi
les joues inondées de larmes ves objokan

inonder [inɔ̃de] verbe transitif po-, pre-plaviti; na-, pre-močiti

la sueur inonde son visage pot mu obliva obraz
j'ai été inondé par une averse ploha me je čisto premočila
inonder un pays de produits étrangers preplaviti deželo s tujimi proizvodi
une joie immense inonde mon cœur srce mi je prepolno veselja
s'inonder les cheveux de parfum namočiti si lase s parfumom, naparfumirati si lase
Paris est inondé de touristes Pariz je preplavljen s turisti

inquartare v. tr. (pres. inquarto)

1. agr. zorati četrtič

2. razdeliti na štiri polja (grb)

inquartato¹ agg. razdeljen na štiri polja (grb)

înscená -éz vt. uprizarjati, uprizoriti, postaviti na oder