Franja

grinza f guba:
faccia piena di grinze čisto zguban obraz
non fa una grinza (obleka) je kot ulita
il ragionamento non fa una grinza razmišljanje je brezhibno

griža samostalnik
1. (črevesna bolezen) ▸ vérhas, dizentériaPovezane iztočnice: bacilarna griža, amebna griža

2. izraža negativen odnos (siten človek) ▸ gernya, vakarék
Da je Karel postal taka pretegnjena griža, prekleta reč. ▸ Szörnyű, hogy Karel ilyen gernya lett.
Debeli ljudje že tako ali tako zapravimo veliko več kot pa kakšne suhljate griže. ▸ Mi, kövér emberek amúgy is sokkal több pénzt költünk, mint az ilyen vézna vakarékok.
V trenutku si se iz vesele, super punce spremenila v čisto navadno grižo, ki kot stara devica v kakšnem kotu stoka in joka za izgubljeno mladostjo. ▸ A vidám, vagány lányból egy pillanat alatt egy mogorva banya lett, aki mint egy vénlány, a sarokban picsog és siratja elveszett ifjúságát.

grob¹ [ô] moški spol (-a …) das Grab, die Grabstätte; (grobni prostor) die Grabstelle; -grab (družinski Familiengrab, dvojni Doppelgrab, faraonski Pharaonengrab, galerijski Galeriegrab, kupolni Kuppelgrab, megalitski Hünengrab, Megalithgrab, množični Massengrab, otroški Kindergrab, plani Flachgrab, posamezni Einzelgrab, skalni Felsgrab, Felsengrab, skeletni Skelettgrab, skupinski/skupni Sammelgrab, Gemeinschaftsgrab, vrstni Reihengrab, žarni Urnengrab)
figurativno prezgodnji grob ein frühes Grab
skrunitev groba/grobov die Grabschändung
vzdrževanje groba die Grabpflege
polaganje/položitev v grob die Grablegung
položiti v grob ins Grab legen
Božji grob Heiliges Grab (Cerkev Božjega groba die Grabkirche)
figurativno molčati kot grob schweigen wie ein Grab
molčeč kot grob verschwiegen wie das Grab
figurativno spraviti se v grob s pijačo sich zu Tode saufen
vzeti kaj s seboj v grob (etwas) mit ins Grab nehmen
v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
figurativno biti z eno nogo v grobu mit einem Fuß im Grabe stehen
spraviti v grob ins Grab bringen
do groba bis ans Grab
od zibeli do groba von der Wiege bis zur Bahre

gròb grave; tomb; burial place; (zidan) sepulchre; figurativno death, destruction

gròb neznanega junaka grave of the Unknown Soldier
masovni, množični gròb mass grave
sveti gròb religija the Holy Sepulchre
do gròba (figurativno) till death
onstran gròba beyond the grave
skupni gròb a pauper's grave
z eno nogo v gròbu (figurativno) at death's door, with one foot in the grave
od zibelke do gròba from the cradle to the grave
zanemarjen, negovan gròb neglected (ali unkept) grave
položitev v gròb burial, interment; (redko) inhumation, sepulture
biti v gròbu to be dead
biti z eno nogo v gròbu to have one foot in the grave
kopati gròb to dig a grave
odkopati, vzeti iz gròba to exhume
molčati kot gròb to be silent (ali secret) as the grave
on bi se obrnil v gròbu... he would turn in his grave
dovolj hudó, da bi se človek še v gròbu obrnil enough to make someone turn in his grave
položiti v gròb to bury, to inter, (redko) to inhume
spraviti koga v gròb to cause someone's death
v gròb me boš spravil! (figurativno) you will be the death of me!
spremiti do gròba to attend someone's funeral
govor na, ob gròbu funeral oration

gròb tombe ženski spol , fosse ženski spol , (grobnica) tombeau moški spol

množičen grob fosse commune
(religija) božji grob le saint sépulcre
grob Neznanega vojaka la tombe du Soldat inconnu
lasten grob si kopati causer sa propre ruine
molčati kot grob être muet comme la tombe
obračati se v grobu (figurativno) se retourner dans la tombe
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
nesti skrivnost s seboj v grob emporter un secret dans la tombe

gròb sepultura f ; sepulcro m ; fosa f ; tumba f

množičen grob fosa f común
sv. grob (rel) el Santo Sepulcro
grob Neznanega vojaka Sepulcro del Soldado desconocido
glas iz groba voz f de ultratumba
do groba (fig) hasta la sepultura
lasten grob si kopati cavar su propia fosa
molčati kot grob callarse como un muerto
obračati se v grobu (fig) revolverse en la sepultura
stati z eno nogo v grobu estar con un pie en la sepultura
vzeti s seboj v grob llevarse consigo a la tumba

grof [ô] moški spol (-a …) der Graf; -graf (deželni Landgraf, mejni Markgraf)
živeti kot grof leben wie die Made im Speck

gròf (grôfa) m conte:
hist. mejni grof margravio
živeti kot grof vivere come un papa, un pascià

grōmaticus 3 (grōma) zemljemerski, taboromerski: CASS.; kot subst. grōmatica -ae, f zemljemerska umetnost, taboromerska umetnost, zemljemerstvo, taboromerstvo: CASS.

grosphus -ī, m (gr. γρόσφος) suličina ost: ARN. Kot rim. priimek, npr. Pompeius Grosphus Pompej Grosf: H.

grōssa f

1. gros, veliki ducat, 144 kosov

2.
dormire della grossa pren. spati kot ubit

grūmus (grummus), -ī, m (prim. gr. γρῦ podnohtna črnoba; malce, malo, γρῡ́τη, γρυμαία, γρυμέα šara, ribji ostanki, γρῡπός zakrivljen, γρυπόω krivim, γρύψ, γρυπός, v lat. [kot tuj.] grȳps po svojih krempljih imenovano mitološko bitje) kup zemlje, gomila, grič: ACC. AP. NON., VITR., AUCT. B. HISP., COL.

grūs, gruis, f, redko m (prim. gr. γέρανος)

1. ptič žerjav, gruh: CI., LUCR., V., H., CELS., PLIN., MART., STAT.; kot masc. LAB. FR. Soobl. gruis -is, f: PH.

2. meton. žerjavovemu kljunu podobno vojno orodje, nekak zidoder, zidolom (sicer imenovan corvus): VITR.

grüßen pozdraviti, pozdravljati; grüßen von sporočiti pozdrave (grüßen Sie ihn von mir sporočite mu moje pozdrave) ; figurativ X [läßt] lässt grüßen sliši se kot X, mar ni to X?

gryllus (grillus) -ī, m (gr. γρύλλος) muren, cvrček, čriček, kobilica: PLIN., ISID.; pl. grylli (kot slikarski t. t.) nekake smešne podobe, podobe spačenke: PLIN.

grȳps, grȳpis (grȳphis) acc. pl. -as, m (gr. γρύψ; prim. gr. γρῡπός zakrivljen, γρυπόω krivim, γρύψ, γρυπός = lat. grȳps)

1. mitološka pošast s krilatim levjim telesom in orlovsko glavo; krilati lev, orlolev: PLIN., PRISC., CL. (z acc. sg. grypha), SID. Po Herodotu so orlolevi čuvarji notranjeazijskih zlatih rudnikov in se bojujejo z Arimaspi, ki so vedno na konjih; od tod sovraštvo med orlolevi in konji; preg.: iungentur iam grypes equis V. = nemogoče bo mogoče. – Soobl. grȳpus -ī, m: MEL., PLIN.

1. kot priimek Grȳpus -ī, m Grip = Krivonos(an): IUST.

2. neka ujeda, menda jastreb ali brkati ser: VULG.

guardare

A) v. tr. (pres. guardo)

1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

B) v. intr.

1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil

3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati

guarnizione f

1. obšiv, okrasek:
un abito con guarnizione di trine obleka, obšita s čipkami

2. kulin. garniranje, obloga:
un arrosto con guarnizione di patate pečenka s krompirjem kot oblogo

3. tehn. tesnilo

guerra ženski spol vojna, boj; sovraštvo; odpor

guerra campal vojna na odprtem bojišču
guerra civil državljanska vojna
guerra de clases razredni boj
la guerra europea (mundial) svetovna vojna (1914-18)
guerra a muerte vojna za življenje ali smrt
guerra de religión, guerra religiosa verska vojna
guerra santa sveta vojna
guerra submarina podmorniška vojna
la guerra de los treinta ailos 30-letna vojna
buque de guerra vojna ladja
consejo de guerra vojni svet
estado de guerra vojno stanje
la gran guerra svetovna vojna
marina de guerra vojna mornarica
Ministerio de la Guerra vojno ministrstvo
pie de guerra vojno stanje
prisionero de guerra vojni ujetnik
teatro de la guerra bojišče
armar (mover) guerra vojno začeti
armar en guerra opremiti (ladjo) kot pomožno križarko
dar guerra vojskovati se s; nadlegovati koga
declarar la guerra vojno napovedati
hacer la guerra vojskovati se
tener (la) guerra declarada a alg biti komu odkrit sovražnik
en buena guerras s poštenim orožjem
en la guerra como en la guerra vojna je (pač) vojna

guinea-pig [gínipig] samostalnik
zoologija morski prašiček, budra
figurativno poskusna žival

guinea-pig (director) direktor, ki kot član upravnega sveta dobiva visok honorar zato, ker sme biti na seznamu direktorjev