Franja

nécessité [-site] féminin potreba, nuja, sila, pomanjkanje; potrebnost, nujnost, neizogibnost

nécessité vitale življenjska potreba
nécessité absolue neizbežna nujnost
par nécessité iz potrebe, po sili
obéir par nécessité po sili (primoran) ubogati
en cas de nécessité v primeru potrebe, če bo treba
de première nécessité, de toute nécessité nepogrešljiv, neizogibno potreben
sans nécessité brez potrebe
faire de nécessité vertu iz sile krepost napraviti, neprijetne in neizogibne stvari radevolje prenašati ali delati
réduire quelqu'un à la nécessité, mettre quelqu'un dans la nécessité koga prisiliti (de k)
nécessité n'a point de loi sila kola lomi
nécessité est mère d'industrie sila napravi človeka iznajdljivega
nécessités pluriel de la vie življenjske potrebščine

necessum in necessus est = necesse est (gl. necesse) ne(iz)ogibno je, nujno je, potrebno je, treba je, mora se, mora kdo kaj.

1. necessum est; abs.: n. est, video Pl., nauteam bibere malim, si n. sit, quam illam auscularier Pl.; z inf.: Afr. fr., Gell., foras necessumst quicquid habeo vendere Pl., n. est paucis respondere L.; z dat. personae in inf.: Gell., dicas uxorem tibi n. esse ducere Pl.; z ACI: Gell., necessum (v novejših izdajah necesse) est eius, qui audit, animum commoveri Corn., senatus pontificum collegium consuli iussit, num omne id aurum in ludos consumi necessum esset L.; z zahtevnim stavkom v cj. (brez conj.): Ca. ap. Char. (?), quare etiam nativa necessumst haec eadem Lucr., primordia quaeque, unde anima atque animi constet natura necessumst Lucr.

2. necessus est; abs.: in eum iam res rediit locum, ut sit necessus Ter.; z inf.: Gell., n. fuit hoc facere Ter., necessust … respuere ictus Lucr.; z dat. personae in inf.: P. Scipio ap. Gell.; z ACI: quasi n. sit, … te illam uxorem ducere Ter., id certa fieri ratione necessust Lucr.

nedólžen innocent (of); (nekriv) not guilty, guiltless; blameless; harmless; guileless; (deviški) virgin, chaste, maidenly, immaculate; (naiven) naive

nedólžno jagnje innocent lamb
nedólžno (neškodljivo) zdravilo a harmless remedy
po nedólžnem innocently
lahko dokažem, da sem nedólžen I can prove (that) I am innocent
proglasiti koga za nedólžnega to pronounce someone innocent, to bring in a verdict of not guilty (ali a not-guilty verdict), to acquit, to discharge, to vindicate someone
on nikakor ni nedólžen (brez krivde) he is by no means blameless

nē-dum, conj. s cj. in adv. pa ne, pa že ne, nikar ne, nikar pa da, kaj šele.

I. v poreku

1. za prorekom s kako nikalnico ali izrazom z nikalnim pomenom: kaj šele = tem manj, še manj pa; s samim cj.: numquam suffere eius sumptus queat: nedum tu possis Ter., ego vero ne immortalitatem quidem contra rem publicam accipiendam putarem, nedum emori cum pernicie rei publicae vellem Ci., secundae res sapientium animos fatigant (= quiescere non sinunt): nedum (po drugih: ne = nedum) illi corruptis moribus victoriae temperarent S., mortalia facta peribunt (= non manebunt): nedum sermonibus stet honos H., non discessere ab armis … civium legiones: nedum Othonis ac Vitelli exercitus sponte posituri bellum fuerint T.; z ut in cj.: ne voce quidem incommoda, nedum ut ulla vis fieret L.; adv. (v okrajšanih stavkih brez glag.): erat enim multo domicilium huius urbis, cum quidem haec urbs, aptius humanitati et suavitati tuae quam tota Peloponnesus, nedum Patrae Ci. ep., adulationes, etiam victis Macedonibus graves (= non gratae), nedum victoribus L.

2. za stavkom trdilne vsebine: kaj šele = tem bolj, temveč: insueta omnia oculis auribusque, quae vel socios, nedum hostes victos terrere possent L., et consules bellicosos ambo viros acresque nimis et feroces creatos qui vel in pace tranquilla bellum excitare possent, nedum in bello respirare civitatem forent passuri L.; adv. (v okrajšanih stavkih brez glag.): ornamenta etiam legioni, nedum militi satis multa Val. Max., satis mihi iam videbaris animi habere, etiam adversus solida mala, nedum ad istas umbras malorum Sen. ph., ut mendacium dicat, et quidem nonnunquam levioribus causis: … nedum si ab homine occidendo grassator avertendus sit Q. —

II. v začetku stavka = nočem reči, ne le (s sed etiam): nedum hominum humilium, ut nos sumus, sed etiam amplissimorum virorum consilia ex eventu, non ex voluntate, a plerisque probari solent Balbus et Oppius in Ci. ep.; podobno: cuicumque mortalium, nedum veteri et provido duci, barbarae astutiae patuissent T.

nedvomno prislov
1. (gotovo) ▸ kétségtelenül, kétségkívül, kétségbevonhatatlanul Nedvomno sodim med ljudi, ki jim je december pri srcu. ▸ Kétségkívül azon emberek közé tartozom, akik szeretik a decembert.Število obiskovalcev nedvomno kaže, da gre za eno največjih turističnih prireditev pri nas. ▸ A látogatók száma kétségkívül azt mutatja, hogy ez az ország egyik legnagyobb turisztikai eseménye.Vprašanj je veliko, odgovori nanje pa bodo nedvomno zanimivi tudi za širšo javnost. ▸ A kérdések sokrétűek, és a válaszok kétségtelenül érdekelni fogják a szélesebb közönséget.Zmernost pri hrani je nedvomno najboljši način podaljševanja življenja. ▸ A mértékletes táplálkozás kétségtelenül a legjobb módja az élet meghosszabbításának.

2. (brez dvoma; neizpodbitno) ▸ kétséget kizáróan, kétségbevonhatatlanulSodišče je nedvomno dokazalo, da je šlo za napake. ▸ A bíróság kétséget kizáróan bizonyította, hogy hibák történtek.
Pravi, da je prebral neko ameriško študijo, ki je nedvomno dokazala, da je vino zdravilo. ▸ Azt mondja, olvasott egy amerikai tanulmányt, amely kétségbevonhatatlanul bebizonyította, hogy a bor gyógyszer.

need² [ni:d]

1. neprehodni glagol
arhaično biti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa

2. prehodni glagol
potrebovati; zahtevati

3. pomožni (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih)
morati, treba je

it needs not that; ali it does not need that ni treba, da
there needs no excuse opravičilo ni potrebno
it needed doing to je bilo treba narediti
it needs to be done to je treba narediti
she needn't do it tega ji ni treba narediti
you needn't have come ne bi ti bilo treba priti
more than needs več kot je potrebno
what need (ali needs) ? čemu to?

ne-fās, n indecl. (nĕ in fās) kar nasprotuje božjemu, zato pa tudi moralnim in naravnim zakonom

I. subst.

1. krivica, brezbožnost, greh(ota), pregreha, zločin(stvo), skrunitev, zlodéjstvo, blazno, zločinsko dejanje, hudobija, hudobnost, sramotno dejanje, grozno (grozovito) dejanje, grozovitost, grozota (naspr. fās): Cl., quod nefas ad religionem pertinet N., ubi fas versum usque nefas V., dirum nefas in pectore versat V. = samomor, lex maculosum edomuit nefas H. prešuštvo(vanje), cum fas atque nefas exiguo fine libidinum discernunt avidi H., in omne nefas se parare O., fasque nefasque confusura ruit O., civile nefas ubi nefas belli Lucan. državljanska (domača) vojna, ad scelus atque nefas purpura ducit Iust., quod tantum nefas … construxisset Iust.; preg.: per omne fas ac nefas secuturi vindicem libertatis L. v dobrem in zlu, „čez drn in strn“.

2. meton. (o živih bitjih) gnusoba, grdoba, spaka: namque etsi nullum memorabile nomen feminea in poena est habet nec victoria laudem, extinxisse nefas (= Helenam) V., Stygii quae numina regni infernumque nefas et mersos nocte furores impia tam saeve gesturus bella litasti? Lucan. —

II. adj.

1. (z verskega stališča) nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, ne prav; najpogosteje s subjektnim inf. ali ACI: Iove tonante cum populo agi nefas fuit Ci., ea sacra manibus attingi nefas fuit Ci., quibus nefas est deserere patronos C.; s sup. na -u: quod nefas est dictu Ci., dictu nefas prodigium V. neizrekljivo; v raznih drugih skladih: quartus (sc. Mercurius) Nilo patre (sc. natus), quem Aegyptii nefas habent nominare Ci., quod se patriae irasci nefas esse duceret N., fanum Neptuni est Taenari, quod violari nefas putant Graeci N. imajo za grešno, štejejo za greh; brez določnega glag.: corpora viva nefas Stygiā vectare carinā V.; kot vmesni vzklik = strašno! grozno! o groza! grozota! nezaslišano!: sequiturque, nefas! Aegyptia coniunx V., Lavinia virgo visa, nefas, longis comprendere crinibus ignem V., quatenus, heu nefas, virtutem incolumem odimus H., Troia (nefas!) commune sepulcrum Asiae Europaeque Cat., cum sociis (nefas!) dimicatum est Fl.; kot prastar stalni izraz v koledarju pontifikov, ki so ga dodajali sodnim praznikom: nefas (sc. in iure agi) ni dovoljeno (sc. razpravljati pred sodiščem, sodne obravnave niso dovoljene): Varr. (prim. nefāstus).

2. (z izvenverskega stališča) kar ni prav = nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, nekoristno, tudi nemožno, nemogoče: cui nihil umquam nefas fuit nec in facinore nec in libidine Ci., quia profecto videtis nefas esse dictu miseram fuisse talem senectutem Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. kar koli ni mogoče obrniti na bolje, spremeniti na bolje.

neg-ōtium -iī, n (nec in ōtium, torej „ne-lenoba“, od tod)

1. dejavnost, delovanje, udejstvovanje, aktivnost, delavnost, delo, poslovanje, posel, opravek, opravilo, naloga (naspr. otium): Otio qui nescit uti, plus negoti habet quam cum est negotium in negotio Enn. fr., sed verba hic facio quasi negotii nil siet Pl. kakor da ni nič opraviti, nisi negotium est, progredere ante aedes Pl. če utegneš, ut (sc. scriptor) in otio esset potius quam in negotio Ter., mirabar quid hic negotii esset tibi Ter. kaj da imaš tod opraviti, quid in sua Gallia Caesari aut omnino populo Romano negotii esset? kaj neki ima Cezar ali sploh rimsko ljudstvo opraviti v moji Galiji?, non negotium, non otium Ci., nostrum otium negotii inopiā, non requiescendi studio constitutum est Ci., in magno negotio habuit obligare annos magistratus Suet. je štel za svoje glavno opravilo (svojo glavno nalogo), zdelo se mu je prepotrebno; pogosto z očitnim stranskim pomenom težavnosti, zadrege, sitnosti: satis negotii habui in sanandis vulneribus, quae sunt imposita provinciae Ci. ep. imel sem dosti opravka (opraviti), nihil negotii habere N. ne imeti nikakršnih težav (sitnosti), mir imeti, interfecto (sc. illo) nihil habituri negotii essent N. da bodo imeli mir, negotium mihi est cum aliquo C. imam s kom posla (opravka, opraviti), cum Epicuro hoc plus negotii est Ci. s tem Epikurom imamo več opravka, ta Epikur nam daje več opraviti, Pompeio cum Caesare esse negotium Caelius in Ci. ep. da ima Pompej opraviti s Cezarjem, da sta si Pompej in Cezar navzkriž, nunc mihi cum universis negotium est T., nihil est negotii ali neque est quidquam negotii C. ni težko, lahko je, si ea res victoriam moraretur, nihil negotii superesse Iust. to da nič ne de, quid negotii est haec poëtarum portenta convincere? Ci. kako (težko) delo je … ?, negotium alicui facere Ci., Q. ali facessere Ci., Ap. ali conflare, contrahere Ci. ali parĕre Fr. navleči, nakopati, povzročiti komu opravke (neprijetnosti, težave, sitnosti), spraviti (spravljati) koga v zadrego, dati komu opravka s čim, quod beatum et inmortale est id nec habet nec exhibet cuiquam negotium Ci. niti nima niti ne prizadeva komu težav, multum (plus) negotii alicui facere Iust. ali concinnare Sen. ph. mnogo (več) truda komu prizade(va)ti, nakopa(va)ti, ne forte negoti incutiat sibi quid sanctarum inscitia legum H. da ti ne nakoplje (povzroči) kake neprijetnosti; od tod adv. izrazi: oppidum munitissimum … tanto negotio Ci. ep. s toliko truda, nullo negotio Ci. ep. ali sine negotio N. brez težav, brez truda, zlahka, magno negotio Auct. b. Alx., Cels. z veliko težavo (z veliko truda), facili negotio Aur. ali levi negotio Amm. prav lahko, prav zlahka.

2. posamezen posel, opravek, naloga, stvar = zadeva: negotia privata domestica Ci., servilia S., negotia, quae ingenio exercentur S. duševne naloge, negotia familiaria N., negotium familiare Symm., negotium agere, transigere, gerere, suscipere, alicuius negotia explicare, explicare et expedire Ci., negotium conficere C. ali perficere L. procurare alicuius negotia ali alicuius rationes negotiaque Ci. upravnik, zastopnik, poslovodja biti komu, alicui mandare negotia ali alicui imponere negotium Ci., tudi id negotii dare Ci. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu, id mihi da negoti Ter. to skrb prepustiti le meni, id dare sibi negotii, ut … Ter. gledati (biti pozoren, paziti) na to, da … , dare alicui negotium naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu; z zahtevnim stavkom brez conj.: hisque (sc. adulescentibus) dat negotium, ad Dionem eant inermes N., ut … Postumio … negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L.; s conj. ut ali s qui (= ut is): Ci.; z ne: Suet.; z gen. gerundii: dato aedilibus negotio popinas ganeasque … inhibendi Suet.; z inf.: dato sacerdotibus negotio vera discernere T., negotio praeesse Ci. izkopati se iz opravka, znebiti se opravka, nondum in negotio versari Ci. še ne biti v poslu, in alienis negotiis detineri Ci. ali aliquo maiore negotio detineri Corn., in ipse negotio C. pri poslu (delovanju) samem, non deest negotio Curio C. Kurion izvrši nalogo, aliquo negotio intentus S., infecto negotio (krepkeje kot re infectā) S. ne da bi kaj opravil; poseb. položaj, okoliščina, okolnost, (državna) reč ali stvar = (državna) zadeva, v pl. tudi razmere: ita negotium est Pl. tak je položaj, takšne so okoliščine, in atroci negotio S., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S. položaj, okoliščine, razmere, Leptitanorum negotia S. ali aliena negotia, alienum negotium Cu., erat in eo litterarum et negotiorum ingens scientia Aur.

3. occ.
a) javno poslovanje, državni posel, državni opravek, državno opravilo, državna služba, državno pogajanje: velim negotio sine periculo vel in otio (kot zasebnik) cum dignitate esse posse Ci., omnes negotii publici expertes Ci., negotia publica Ci. idr. državni, uradni posli (zadeve), pa tudi javni zakupni posli, opravki: Pl.; negotia forensia Ci., reddebant negotiorum rationem in senatu Ci., inter haec negotia S., profecto existimabunt … maius commodum ex otio meo quam ex aliorum negotiis rei publicae venturum S., post decisa negotia H., a negotiis in otium conversa civitas Vell.
b) pravno opravilo, pravna zadeva, pravni primer, pravda, sodni postopek, sodni spor, tožba: Icti., illic enim veritatis tantum gratiā disputari hic negotium agi Q., si quis composuisse vel donasse negotium convinceretur Suet.
c) denarna (finančna) zadeva, denarni (finančni) posel, finančno opravilo, kupčijska zadeva, trgov(in)ski opravek, (javno) zakupno opravilo: negotia maritima Pl. prekomorska, negotia vetera in Sicilia habebant Ci., hic permagna negotia dives habebat Clazomenis H., ne Bithyna negotia perdas H., negotii (sc. bene) gerentes Ci. dobri, izvrstni trgovci (ustvarjalci blagovnega prometa), z namigom: postquam omnis res mea Ianum ad medium fracta est, aliena negotia curo, excussus propriis H.
d) hišni (domač) opravek, v pl. hišne (domače, zasebne) zadeve, hišno gospodarstvo: male negotium gerere Ci. ali praeclare negotium suum gerere Ci. slabo, izvrstno gospodariti, erat ei Numida quidam negotiorum curator S. zasebni tajnik.
e) boj, bojno (vojaško) podjetje (dejanje), upor: bene gerere negotium (= rem) C. srečno (uspešno) se bojevati, sibi cum viro forti esse negotium poscebat S., facies negoti S. lice (pogled), in ipso negotio plures affuturos Suet.

4. meton. (gr. πρᾶγμα, χρῆμα) stvar, reč, zadeva, (o človeku) bitje: quid negotist (= negoti est)? quam ob rem suscenses mihi? Pl. ali: quid est negotii? herus peregre venit Pl. kaj neki je?, kaj pa se je zgodilo posebnega?, kaj hoče to povedati?, quid hoc est negotii neminem meum dictum magni facere? Pl. kakšen nered je to … ?, neque de hac re negotium est, quin occidam Pl. o tem ni dvoma, ineptum negotium et Graeculum Ci. (o čestitanju), homo sine sensu, inhumanum negotium Cl., Teucris illa lentum negotium Ci., Callisthenes quidem vulgare et notum negotium Ci.

nehánje cessation, ceasing, finishing

brez nehánja incessantly, constantly, perpetually, continuously, without interruption (ali letup)
neháti to stop, to cease, to end, to finish; to leave off; (odnehati) to desist (from)
tu se vse neha! that's the limit!
nehaj že vendar! drop it!
nehal je govoriti he stopped (ali ceased, left off) speaking
nehalo je deževati it (has) stopped raining
nehajmo s tem! let's drop it!, let's drop it, shall we?
kje smo nehali (zadnjič)? where did we leave off?

nehánje cesación f

brez nehanja sin cesar
njegova dejanja in nehanja su conducta, sus acciones, fam su vida y milagros

néhanje cessation ženski spol , fin ženski spol ; (življenje, delo, prizadevanje) vie ženski spol , travail moški spol , efforts moški spol množine

brez nehanja sans cesse, sans relâche, sans arrêt, continuellement
dejanje in nehanje les faits et gestes

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

neizkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali področju) ▸ tapasztalatlanNa mesta strokovnjakov so prišli neizkušeni kadri, ki bodo potrebovali kar nekaj časa, da se vpeljejo. ▸ A szakemberek helyére tapasztalatlan munkatársak érkeztek, akiknek időbe telik, hogy beilleszkedjenek.Zakon je očitno usmerjen proti politično neizkušenim kandidatom. ▸ A törvény egyértelműen a politikailag tapasztalatlan jelölteket célozza.Za seboj imamo dovolj močnih tekem in nismo več neizkušeni. ▸ Elegendő erős mérkőzés van már a hátunk mögött és nem vagyunk már tapasztalatlanok.
Tudi neizkušeno oko takoj opazi razliko med prejšnjo in to pisavo. ▸ Az avatatlan szem is azonnal észreveszi az előző és a jelen kézírás közötti különbséget.
Igrala bosta ponosna, a neizkušena starša, ki jima skrb za novorojenko povzroči nemalo preglavic. ▸ Büszke, de tapasztalatlan szülőket játszanak majd, akiknek az újszülött gondozása nem kis gondot jelent.

2. (ki še ni veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztalatlan
Podaljšalo se je tudi otroštvo, hkrati pa so se širili stereotipi, da so mladi neizkušeni, da jih je treba nadzirati, da ne vedo, kaj delajo in da jim ni mogoče zaupati. ▸ Meghosszabbodott a gyermekkor is, egyúttal pedig elterjedt az a sztereotípia, miszerint a fiatalok tapasztalatlanok, felügyetre szorulnak, nem tudják, mit tesznek és nem lehet bennük megbízni.
Prav pri tej starosti medvedi ponavadi odhajajo iz brloga in si iščejo življenjski prostor. Takrat so še neizkušeni in zmedeni. ▸ Általában éppen ebben az életkorban hagyják el a medvék a barlangot és keresnek maguknak életteret. Ekkor még tapasztalatlanok és zavarodottak.

3. (o spolnosti ali ljubezenskem odnosu) ▸ tapasztalatlanFiorenza je samska, brez fanta in neizkušena. ▸ Fiorenza egyedülálló, nincs pasija és tapasztalatlan.
Večina žensk meni, da je moški neizkušen, če je imel manj kot sedem ljubimk. ▸ A legtöbb nő úgy véli, a férfi tapasztalatlan, ha hétnél kevesebb szeretője volt.

nekalorič|en [è,ó] (-na, -no) kalorienarm; (brez kalorij) kalorienfrei

nȅkī -ā -ō
1. neki, nekateri: neki idu tamo, ovamo
2. za -o vrijeme čez nekaj časa; tu neki dan pred kratkim; u -o doba dana pozno podnevi; to bez -e nije to ni brez vsega; kao -im čudom kot po nekakem čudežu; u -u ruku na neki način, nekako

nekronani kralj frazem
(kdor je na nekem področju zelo uspešen) ▸ koronázatlan király
Alfred Hitchcock je brez dvoma nekronani kralj filmskih srhljivk. ▸ Alfred Hitchcock kétségtelenül a thrillerek koronázatlan királya.

nemoč|en [è,ô] (-na, -no) hilflos; (brez moči) kraftlos, figurativno machtlos, ohnmächtig; (zbegan) ratlos; (brezbramben) wehrlos
povsem nemočen ohne Saft und Kraft

nemus -oris, n (prim. gr. νέμος pašnik, log, gal. nanto = lat. abl. valle)

1. gozd s pašniki (silva = gozd z ozirom na drevesa, a brez pašnikov), gaj, log: Enn. ap. Corn., Fl. idr., agri et nemora Ci., multos nemora silvaeque commovent Ci., quis nemori imperitet, quem armenta sequantur V. pašniku, nemorum iam claudite saltus V., quem toti saltus, quem nemus omne tremit O., nemora quoque et lucos sacros non caedunt modo, sed etiam extirpant Cu., lauri nemora Aur., querna acernaque nemora Sid.

2. pesn. gozd sploh: me gelidum nemus secernit a populo H., montium custos nemorumque Virgo (= Diana) H., nemorum avia lustrat O., densum arboribus nemus O., (hiperbola o zelo košatem drevesu): ingens quercus, una nemus O. velikanski hrast, sam cel gozd.

3. occ. gaj ali log, posvečen kakemu božanstvu: Latiaris Iovis nemora scelere maculare Ci., nem. Angitiae V.; poseb. Nemus -oris, n Némus, Gaj, Dianin gaj (pri Ariciji, gl. tudi nemorēnsis): Ci., Plin.

4. pesn. metaf. drevesni nasad: omne levandum fronde nemus V.; meton.
a) les, drva: strictum acervans nemore congesto aggerem Sen. tr.
b) drevo: nemora alta remotis incolitis lucis Lucan.

nenaglašen pridevnik
1. jezikoslovje (izgovorjen brez naglasa) ▸ hangsúlytalanPovezane iztočnice: nenaglašeni samoglasnik

2. (neizrazit) ▸ hangsúlytalan, hangsúly nélküli

nenagrajen [è,ê] (-a, -o) unbelohnt; delo: ehrenamtlich; (brez nagrade) nicht preisgekrönt
ostati nenagrajen leer ausgehen