Franja

Zadetki iskanja

  • valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

    I.

    1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
    a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
    b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
    c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

    2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
    a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
    b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
    c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
    d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci.

    II.

    1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

    2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

    1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

    2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

    3. metaf.
    a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
    b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
    c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
    d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.
  • Valeria2 -ae, f Valêrija

    1. mesto Keltiberov v Tarakonski Hispaniji (zdaj Valera la Vieja); od tod subst. Valeriēnsēs -ium, m Valêrijci, preb. Valerije: Plin.

    2. neka panonska pokrajina: Amm.
  • Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani

    1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).

    2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.

    3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.

    4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.

    5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.

    6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.

    7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.

    8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.

    9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.

    10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.

    11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.

    12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.

    13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.

    14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L.
  • valētūdinārius (valītūdinārius) 3 (valētūdō) bolan, bolehen, bolehajoč, bolehav: pecus Varr., fenerator Sen. ph. Od tod subst.

    1. valētūdinārius -iī, m bolehavec, bolehajoči, bolnik, pacient: Cels., Sen. ph., Dig.

    2. valētūdinārium -iī, n bolniška soba, bolnišnica, bólnica, lazaret: Cels., Col., Sen. ph., T., Hyg., Veg., Dig.
  • vāllus1 -ī, m (osnovna obl. *u̯alno- iz indoev. kor. *u̯el-, *u̯al- upogniti (upogibati), valiti (prim. vāllis); prim. skr. vala- bruno, greda, drog, gr. ᾗλος (iz *Ƒάλνος) žebelj, kol, lat. vāllum (kot kolekt. k vāllus), got. walus palica, stvnem. wurzala = nem. Wurzel; izpos.: nem. Wall okop, nasip)

    1. kol: Plin., exacuunt vallos V. kole za trte, trtne kole, trtno kolje, sudes et acuto robore valli V.

    2. occ.
    a) okopni kol, stolpič, palisada, v pl. tudi naperki: (sc. Scipio) militem cotidie in opere habuit et XXX dierum frumentum ad septenos vallos ferre cogebat L. epit., induere se acutissimis vallis C.; kolekt. okopno kolje: qui labor … ferre vallum Ci., ferre secum vallum L., caedere vallum, vallum caedere et parare L.; od tod
    b) kólje, (o)hlodje, hlodovje, kolišče na okopu, okop, palisada, nasip: duplex vallus, vallus contra hostes, vallus humiliore munitione C.; pesn. metaf.: vallus pectinis O. zobje (glavnika).
  • valvolae -ārum, f (demin. valvae) „majhni vratnici ali durnici“; od tod tulec, ovoj, strok, lusk (sočivja): fabarum, ervi, lentis Col., exemptum valvolis ervum maceratum … praebere Col. Soobl. valvolī -ōrum, m: valvoli fabae folliculi appellati sunt, quasi vallivoli, quia vallo factis excutiantur Fest.
  • Vannius -iī, m Vánij, kralj Kvadov v času cesarja Tiberija: T. Od tod adj. Vanniānus 3 Vánijev: regnum Plin.
  • vapōrō -āre -āvī -ātum (vapor)

    I. intr. (iz)hlapeti, pariti se, oddajati paro (hlape): aquae vaporant Plin.; pren. = žareti: invidiā quoniam, ceu fulmine, summa vaporant Lucr.

    II. trans.

    1. s paro zagrniti (zagrinjati), s paro napolniti (napolnjevati), s paro prekri(va)ti, ogre(va)ti, segre(va)ti: Petr., Lamp. idr., laevum latus (sc. vallis) H., vaporatae nebulae Col., nebula est exhalatio vaporata Ap., donec (sc. cantharides) vaporentur Plin. dokler se ne zadušijo v pari; pesn.: vaporata aure Pers. z ušesom, očiščenim s paro = z omikanim ušesom; occ. kot medic. t.t. (za)pariti, ogre(va)ti: oculos carnibus, dum coquuntur Plin., caput papaveris decoctione Cael., morbos Plin. zdraviti bolezni z ogrevanjem (parjenjem).

    2. (po)kaditi: templum ture V., vaporatis altaribus Stat. Od tod komp. adv. pt. pf. vapōrātius bolj vroče: effervescente vaporatius sole Amm.
  • Varrō1 -ōnis, m (vārus) Váro(n), rimski priimek, poseb. Terencijevega in Licinijevega rodu (gl. Terentius in Mūrēna); pl. Varones T. možje kakor (Lucij Licinij) Varon (Murena). — Od tod adj. Varrōniānus 3 Varónov, varonijánski: milites L. vojaki konzula Gaja Terencija Varona (pri Kanah), comoediae Gell. = 21 Plavtovih komedij, ki jim je Mark Terencij Varo(n) priznal pristnost.
  • vās2, vāsis, n (stlat. vāsum -ī, n, od tod) pl. vāsa -ōrum, n

    1. posoda, v pl. posodje, posoda: Pl., Ter., Ca., Varr., S., Lucr. idr., argenteum Ci., vinarium Ci. vinska čaša, vinska kupa, vasa fictilia Ci. ap. N., Sen. ph.; metaf.
    a) v pl. modi (du.), moda, moško spolovilo: quid id est? SY. Refero vasa salva Pl.
    b) vasus fictilis Petr. = tepec, ki se ne zna sam braniti.

    2. occ. vsakovrstne druge priprave:
    a) poljedelsko orodje: Pl., Col., Ulp. (Dig.).
    b) popotna prtljaga: legati vasa comitesque L.; poseb. bojna oprema, vojaška prtljaga, vojaški pratež, trén: vasa colligere Ci., L. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati, vasa conclamare C. dati znamenje, da naj se vojaški pratež pospravi; pren.: vasa in senectute colligere Sen. Ph. Vulg. soobl. vāsus -ī, m: Petr., Char., Fest., Porph. idr.
  • Vāsātēs -ium, m in Vāsātae -ārum, m Vazáti, pleme v Akvitaniji: Aus., Amm. Od tod adj. Vāsāticus 3 vazátski: raeda Aus.
  • Vasconēs -um, m Váskoni, pleme v Tarakonski Hispaniji ob Pirenejih (njihovo potomci so današnji Baski): T., Plin., Iuv.; atrib. váskonski = (pesn.) pirenéjski: Vascone saltu Paul. Nol. Od tod
    a) subst. Vasconia -ae, f Vaskónija, dežela Vaskonov: Paul. Nol.
    b) Vasconicus 3 váskonski: Paul. Nol.
  • Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

    Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.
  • Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

    1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

    2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.
  • vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

    1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
    a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
    b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

    2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

    Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.
  • véčnost (-i) f eternità; perennità:
    od tod do večnosti da qui all'eternità
    čakati celo večnost aspettare a lungo
    že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo
  • Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

    1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
    a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
    b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

    2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

    3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

    4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
    a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
    b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
    c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.
  • Vēlābrum2 -ī, n Velábrum, in sicer

    1. Velabrum maius Veliki Velabrum: Plin., Varr., L., H., Tib., Suet. in

    2. Velabrum Minus Mali Velabrum: Varr., dve ulici v Rimu; od tod pl. Vēlābra -ōrum, n Velábra (du.): O., Pr.; prva (V. maius) je bila na Aventinu med Vicus Tuscus in živinskim trgom (forum boarium), znana kot trg za zelenjavo, olje, sir idr., druga (V. minus) pa pri Karinah. Od tod adj. Vēlābrensis -e velábrski: caseus Mart., massa cocta foco Velbrensi Mart. sir.
  • Velia -ae, f Vélija

    1. (= Elea, Ἐλέα (nam. ƑΕλέα), prvotno imenovana Ὑέλη < *u̯ĕli̯ā < *u̯ĕllā), primorsko mesto v Lukaniji (zdaj Castellamare di Veglia): Ci., L., H., Plin., Gell. Od tod adj.
    a) Veliēnsis -e vélijski: sacerdotes Ci.; subst. Veliēnsēs -ium, m Vélijci, preb. Velije: Ci. ep., Plin.
    b) Velīnus 3 vélijski: portus V., Gell.

    2. predel v Rimu na vzpetini med Forumom in amfiteatrom (na delu Palatina), kjer sta stala basilica Constantini in svetišče boginj Venere in Rome (templum urbis): Ci., L.; tudi pl. Veliae: Varr., Varr. ap. Non. (z abl. Velis), menda zato, ker se razteza v dve smeri: proti Forumu in proti amfiteatru. Od tod adj. Veliensis -e vélijski: Veliense sexticeps in Veliā Formula ap. Varr.
  • veliko1

    1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
    zelo veliko sehr viel, mächtig viel
    ne ravno veliko nicht gerade viel

    2.
    veliko … viel-
    (o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)

    3.
    z veliko … (z obilo …) -reich
    (ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
    za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
    z veliko kapitala finanzkräftig
    ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
    veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
    (energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
    potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
    |
    biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
    veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
    veliko doseči v življenju: es weit bringen
    veliko govoričiti viele Worte machen
    imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
    imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
    veliko jesti ein starker Esser sein
    veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
    veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
    prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
    veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
    veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
    |
    veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod