Franja

Hinzutun, das, ohne (sein, mein) Hinzutun ne da bi (on, jaz) imel kaj pri tem/zraven

Hippiās -ae, m (Ἱππίας) Hípias (gen. Hipia),

1. mlajši Pejzistratov sin; zaradi svojega ostrega ravnanja je bil pregnan iz Aten; l. 510 se je zatekel k perzijskemu kralju; po bitki pri Maratonu je umrl: Ci. ep., Gell., Iust.

2. slavni sofist iz Elide, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Ap.

3. prijatelj makedonskega kralja Perzeja: L.

4. neki Tesal(ij)ec: L.

5. sloviti grški slikar: Plin.

Hippō -ōnis, m (Ἱππών) Hípon,

1. ime dveh afriških mest (od tod Hippo uterque Plin.)
a) Hippō rēgius (Ἱππὼν βασιλικός) kraljevi Hipon v Numidiji (zdaj Bône (Hippone)): L., Auct. b. Afr., Mel., Plin., tudi samo Hippo: N., L., Sil. Soobl. Hippōna Rēgiēnsis: Cassian.
b) Hippō Diarrhytus Ἱππὼν Διάῤῥυτος) vodnati Hipon (ker leži med obilnim vodovjem), mesto v Tuniziji na Belem rtu (zdaj Bizerta ali Banzart): S., Mel., Plin. Od tod adj. Hippōnēnsis -e, hiponski: sinus Mel., Plin., colonia (= Hippo Diarrh.) Plin. iun.; subst. Hippōnēnses -ium, m Hipon(ij)ci: Plin.

2. karpetansko mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Yepes vzhodno od Toleda) L., pri Plin. imenovano Hippo Nova Novi Hipon.

3. brut(ij)sko mesto na južni strani Zaliva sv. Evfemije, pozneje imenovano Vibo (Vibona, Bibona) Vibon(a) (zdaj Vibo Valentia): Mel., Plin.

hippodromos (-us) -ī, m (gr. ἱππόδρομος) dirkališče —, tekališče za konje in vozove, pri Grkih javno in pogosto združeno z gimnaziji, pri Rimljanih na zasebnih vrtovih ali na podeželskih dvorcih: Pl., Mart., Plin. iun., Sid.

Hippolyta -ae in Hippolytē -ēs, f (Ἱππολύτη) Hipólita,

1. amazonska kraljica, Antiopina in Melanipina sestra; nosila je zlat pas, ki ji ga je dal oče Ares, a ji ga je na Evristejev ukaz odvzel Herkul; nato je postala soproga Herkulovemu spremljevalcu Tezeju in mu rodila sina Hipolita: Pl. (z obl. -a), V., Pr., Hyg. in Iust. (z obl. -ē).

2. soproga kralja Akasta v Jolkosu, ki je skušala Peleja zapeljati; ko se ji ni vdal, ga je pri soprogu obdolžila nečistih namenov. Nato je Akast Peleja poslal v boj s Kentavri, iz katerega so ga rešili bogovi: Hyg., Magnessa Hippolyte H.

Hippolytus -ī, m (Ἱππόλυτος) Hipólit, Tezejev in Hipolitin sin. Ker ni hotel ugoditi pohotnosti svoje mačehe Fajdre (Phaedra), ga je obdolžila pri Tezeju, ki ga je preklel, da so ga splašeni konji usmrtili. Po mlajši bajki ga je Asklepij na Artemidino prošnjo zopet oživil. Častili so ga kot boga Virbija (Virbius = bis vir) poleg Diane v njenem svetišču v gaju pri Ariciji: Ci., V., O., Sen. tr., Iuv., Stat., Lact.

hippomanes -is, n (gr. τὸ ἱππομανές)

1. konjska besnost, kobilja sluz = lepljiva mokrota iz materničnega vratu pójave kobile: V. (ki jo tudi opisuje z: matri praereptus amor), Tib., Pr., (pri Col. ἱππομανὲς venenum)

2. konjski strup, konjska vranica = črn izrastek na čelu novorojenega žrebička: Plin., Iuv. (V. ga opisuje z: nascentis equi de fronte revolsus amor). Oboje so starodavniki rabili kot čarovno snov v ljubezenskih napitkih.

3. bot. neka rastlina, po kateri se konji gonijo: Serv.

hīr, pri gramatikih (večinoma v obl.) īr, (h)īris, (h)īrris, zdaj m, zdaj n, pa tudi indecl. (izpos. iz gr. χείρ ali vsaj sor. s to besedo) roka, dlan, šapa: Luc. ap. Ci. (De finib. 2, 8, 23) (?), Prob., Char., Prisc.

hire² [háiə] prehodni glagol
najeti, dati v najem, vzeti v službo

to hire out dati v najem
to hire o.s. (out) to stopiti v službo pri
ameriško to hire in (ali on) sprejeti neko delo, stopiti v službo
hireed labo(u)r mezdno delo

Hirtius 3 Hírtij(ev), ime rim. plebejskega rodú, poseb. A. Hirtius Avel Hirtij, Cezarjev prijatelj in podpoveljnik, spisal 8. knjigo Cezarjeve „Galske vojne“, padel v bitki pri Mutini l. 43: Varr. ap. Arn., Ci., Q. Ci. in Ci. ep., Q., Suet. Od tod adj.

1. Hirtiānus 3 Hirtijev: ius (omaka) Ci. ep.

2. Hirtīnus 3 Hirtijev: proelium (pri Mutini): Asinius Pollio in Ci. ep.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

histoire d'amour ljubezenska zgodba
histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
histoire naturelle prirodopis
histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
histoire sainte biblijska zgodba
histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
il me cherche une histoire išče prepira z menoj
être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
que d'histoires! kakšne sitnosti!
c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
histoire de z (edinim) namenom, da ...
il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo

hiš|a¹ ženski spol (-e …) stavba: das Haus, -haus (družinska Familienhaus, dvodružinska Zweifamilienhaus, enodružinska Einfamilienhaus, individualna Einzelhaus, kamnita Steinhaus, kmečka Bauernhaus, meščanska Bürgerhaus, montažna Fertighaus, podeželska Landhaus, sosednja Nebenhaus, Nachbarhaus, sprednja/ob cesti Vorderhaus, stanovanjska Wohnhaus, z najemnimi stanovanji Mietshaus, večdružinska Mehrfamilienhaus, vogalna Eckhaus, vrstna Reihenhaus, zasebna Privathaus, za goste Gästehaus, za ogled Musterhaus, z vhodi z balkona Laubenganghaus)
Bela hiša das Weiße Haus
garažna hiša die Großgarage, nad zemljo: Hochgarage, pod zemljo: Tiefgarage
parkirna hiša das Parkhaus
mestna hiša plemiča: das Stadthaus, rotovž: das Rathaus
hiša Božja das Gotteshaus, Haus Gottes
figurativno hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
hiša iz kart das Kartenhaus
javna hiša das Freudenhaus
etnološko: moška hiša das Männerhaus
očetna hiša das Vaterhaus
rojstna hiša das Geburtshaus
spominska hiša die Erinnerungsstätte
… hiš Häuser-
(blok der Häuserblock), Haus- (gradnja der Hausbau)
hiša pri hiši Haus an Haus
od hiše do hiše von Haus zu Haus
(transport der Haus-zu-Haus-Verkehr)
v sosednjih hišah stanovati: Haus an Haus
nagnati koga iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen/weisen
ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
ne smeti v hišo Hausverbot haben

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hiteti glagol
1. (pri dejavnosti) ▸ siet, igyekszikVseeno besede pozorno izbira in ne hiti z odgovori. ▸ Szavait mégis alaposan megválogatja, és nem sieti el a válaszadást.
Zavesa je spet padla in na odru so hiteli postavljati novo sceno. ▸ Újra legördült a függöny, és a színpadon sietve állították fel az új díszletet.

2. (o premikanju) ▸ sietPo prvi eksploziji so reševalci hiteli na pomoč. ▸ Az első robbanás után a mentők siettek a segítségükre.
Sopomenke: drobencljati

3. (minevati) ▸ rohanŽivljenje je teklo naprej in niti opazila nisem, kako čas hiti. ▸ Az élet ment tovább, és észre sem vettem az idő rohanását.

hítro quickly, swiftly, rapidly, fast

na hítro in haste
hitro! make haste! quick, be quick!
čas hítro mine pri delu time flies when one is busy
hítro govoriti to speak fast
hítro teči to run fast, to be a fast runner
bodimo nared, pripravimo se čim hitreje let's get ready as soon as we can
to je hítro storjeno that doesn't take long
prehítro greste, hodite za mene you are going (ali walking) too fast for me
človek hítro naredi neumnost you can soon (ali easily) make a silly mistake
kar najhitreje with all possible speed

Hobeln, das, Technik skobljanje, von Holz: oblanje; beim Hobeln fliegen Späne figurativ pri sekanju letijo trske

hock³ [hɔk]

1. samostalnik
ameriško, sleng zastavljalnica, zapor, dolg

2. prehodni glagol
zastaviti

in hock zastavljen; zadolžen (to pri)

hoj|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. način premikanja: der Gang, die Gangart
hoja po prstih der Zehengang
ritenska hoja der Rückwärtsgang
zibajoča hoja der Schaukelgang
medicina hoja po vodi/rosni travi das Wassertreten/Tautreten
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben
biti negotov pri hoji wackelig auf den Beinen sein

2. premikanje: das Gehen; (pešhoja) das Zufußgehen, das Laufen, der Fußmarsch; kot izletnik: das Wandern, die Wanderung (po hribih die Bergwanderung, po grebenu die Kammwanderung)
hoja po čem die Begehung (der Geleise …)
hoja po levi strani (ceste) das Linksgehen
hoja čez progo prepovedana! Überschreiten der Gleise verboten!
hoja po vrvi figurativno der Balanceakt
hoja v šolo der Schulgang
hoja v snu das Nachtwandeln
hoj po stopnicah das Treppensteigen

3. šport der Gehsport
tekmovalec v hoji der Geher

4.
religija Hoja/hoja za Kristusom die Nachfolge Christi
|
gib pri hoji die Gehbewegung
medicina motnja v hoji die Gehstörung, der Gehfehler
hitrost hoje die Gehgeschwindigkeit
medicina preiskava hoje die Gehprüfung
medicina šola hoje die Gehschule
medicina zmožnost hoje die Gehfähigkeit
tehnika preskus s hojo der Begehtest

hold^*3 [hóuld]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, zadržati; omejiti, zadrževati, ovirati, krotiti; zdržati
šport zadržati nasprotnika; zavezati koga za kaj (to)
imeti (npr. sestanek); imeti, posedovati (zemljo, pravice, delnice, službo); imeti koga za kaj (npr. za poštenjaka); proslavljati (praznik); obdržati (smer); prenašati (alkohol)
vojska & figurativno odbraniti, obdržati (položaj)
pravno odločiti, odrediti; pritegniti (pozornost)
ameriško zadostovati (hrana)
ameriško rezervirati, imeti rezervacijo (v hotelu)
ameriško prijeti, obdržati v zaporu

2. neprehodni glagol
držati se, zadržati se, vztrajati (by, to pri, na čem)
veljati, obveljati; obstati, prenehati; dogajati se, biti

hold! počakaj, ustavi se!
to hold the baby proti svoji želji imeti odgovornost
to hold to bail proti jamstvu izpustiti na svobodo
to hold the bag ostati na cedilu, imeti vso odgovornost
to hold a brief for odobravati, strinjati se
to hold one's breath zadržati dih
to hold the boards obdržati se na odru (igra)
to hold cheap ne ceniti
to hold in check imeti koga v šahu, krotiti
to hold in chase zasledovati
to hold a candle to the devil dajati potuho
to hold in contempt prezirati koga
to hold dear ceniti, čislati, ljubiti
to hold fast čvrsto držati, ne izpustiti
to hold the fort obraniti se
to hold a good hand imeti dobre karte
to hold good veljati, obveljati, izkazati se
to hold one's ground (ali one's own) vztrajati, ne popustiti, biti kos
to hold one's horses potrpeti
to hold s.o. (s.th.) in the hollow of one's hand imeti koga (kaj) v pesti
hold hard! počakaj!, stoj!
to hold one's hand vzdržati se česa
to hold one's head high biti zelo ponosen
hold everything! takoj prenehaj!
to hold at nought omalovaževati, ne ceniti
to hold s.o. to his promise (ali word) držati koga za besedo
to hold pace with iti v koraku s kom ali čim
to hold one's peace (ali tongue) molčati, držati jezik za zobmi
to hold still ostati miren
to hold a stock imeti zalogo, imeti na zalogi
to hold the stage biti v središču zanimanja (igralec na odru)
to hold tight čvrsto (se) držati
to hold true veljati, biti res
to hold water prenesti natančen pregled, veljati; biti vodotesen
to hold a wager staviti
to hold watch stražiti
there is no holding him ne da se ga zadržati, nezadržen je
neither to hold nor to bind ki se ga ne da obvladati, neukročen
the rule holds of (ali in) all cases pravilo velja v vsakem primeru
the place holds many memories kraj je poln spominov
to eat as much as one can hold jesti kolikor kdo zmore