Franja

grb samostalnik
1. (simbol) ▸ címer
2. (kot nagrada ali priznanje) ▸ címer [érdemérem] ▸ cím, kitüntetés, érdemérem

grd (-a, -o) [häßlich] hässlich, unansehnlich
grd kot noč figurativno [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde, [potthäßlich] potthässlich

gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
gŕd kos poti nasty stretch of road
gŕd obraz ugly face
gŕda rana ugly wound
gŕdo govorjenje bad language
gŕdo vreme nasty weather
gŕd zločin ugly crime
nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
posta(ja)ti gŕd to grow ugly
gŕda šala dirty trick

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

gŕd feo ; (odvraten) repugnante; abominable

grdo vreme je hace mal tiempo
biti grd kot smrtni greh ser feo como un susto
grdó delati s kom tratar mal a alg
grdó jo zagosti komu jugar una mala partida a alg

gré [gre] masculin volja; samovolja, samovoljnost, muha(vost); presoja, mnenje; všečnost, okus; hvala

à son gré po (svoji) volji, po lastni presoji; po svojem okusu, mnenju
à votre gré čisto kot želite, kot vam je drago
au gré de quelqu'un prepuščen, izpostavljen samovolji kake osebe
au gré du hasard kot hoče (je hotel, bo hotel) slučaj
contre le gré de sa mère proti volji svoje matere
de son gré, (son) bon gré na lastno željo, po lastni presoji, sam od sebe, prostovoljno, rade volje
bon gré, mal gré hočeš nočeš, rad ali nerad
de gré ou de force zlepa ali zgrda, takó ali takó
de mauvais gré nerad, nevoljno, z nevoljo
de plein gré popolnoma sporazumno, prostovoljno
de gré à gré sporazumno, z obojestransko privolitvijo, dogovorno
il en fait de son gré on dela vse po svoji volji
savoir (bon) gré, un gré infini de quelque chose à quelqu'un biti komu (zelo) hvaležen za kaj
je vous sais gré de cette attention hvaležen sem vam za to pozornost
savoir beaucoup de gré à quelqu'un de quelque chose komu kaj v veliko dobro šteti
savoir peu de gré, mauvais gré à quelqu'un de quelque chose ne biti komu hvaležen za kaj
trouver une chambre à son gré najti sobo po svoji volji
vendre de gré sporazumno prodati

gregālis -e (grex)

1. ki spada k čredi, ki spada h krdelu: equae PLIN. pecua AP.; kot subst. gregālēs -ium, m (sc. equi) konji (iz) iste črede, tako rekoč tovariši: VARR.

2. metaf.
a) iz iste družbe, iz iste tolpe; le kot subst. gregālēs -ium, m α) v dobrem pomenu = tovariši, znanci, drug(ov)i: cum ... gregales cum ... requirerent CI., nos nihil sumus gregalibus illis ... amissis CI. EP. β) v slabem pomenu = malopridni tovariši, drhal, svojat: Catilinae CI., neque quisquam de gregalibus Clodii CI., si rem publ. contra te et gregales tuos defendissem CI.
b) prostaški = vojaka prostaka (gen.): sagulum L., habitus (enolična obleka, uniforma) T.
c) malovredne vrste (gen. sg.), malovrednega plemena, preprost: siligo PLIN., poma, tectorium SEN. PH., sulfur STAT.; o bitjih = nizek: asylum illud non cuiuslibet dei gregalis, sed Iovis ipsius sororis AUG.

gregō -āre -āvī -ātum (grex) združiti, zgrniti: Maeotidae ita se gregabant, quasi ... VOP. – Kot dep. med. gregor -ārī -ātus sum v eno čredo se združiti, se zbrati, se strniti; o živalih: Idaliae volucres, ... caeloque domoque gregatae STAT.; pren.: nunc oves facti duce te gregantur pacis in aulam PAUL. NOL.; metaf. o ljudeh: strniti se, zgrniti se, zbrati se: totidem totidemque gregati ferte manus STAT.

Opomba: Pri LUCR. (I, 452) je seque gregari tmeza = segregarique.

greh [é] moški spol (-a …)

1. religija die Sünde, -sünde
prvi greh Ursünde
greh prvega človeka/izvirni greh der Sündenfall
izvirni greh (dedni greh) die Erbsünde, die Erbschuld, figurativno die Ursünde
smrtni greh Tödsünde
poglavitni greh Hauptsünde
mali/odpustljiv greh [läßliche] lässliche Sünde
greh opustitve Unterlassungssünde
brez greha sündenfrei, sündlos, sündenlos, sündenrein
teža grehov die Sündenlast
priznanje grehov das Sündenbekenntnis
priznati (svoje) grehe ein Sündenbekenntnis ablegen
odpuščanje grehov die Sündenvergebung

2. figurativno das Laster
gnezdo greha die Lasterhöhle
seznam grehov das Sündenregister
stari grehi alte Sünden, Altlasten množina
vreden greha eine Sünde wert
figurativno grd kot smrtni greh [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde

gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

brez gréha sinless
Adamov gréh Adam's sin, the Fall
izvirni gréh original sin
mali gréh venial sin
smrtni gréh mortal sin
sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
mladostni gréh youthful sin
mutasti gréh sodomy
storiti gréh to commit a sin
trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
to je gréh in sramota it is a sin and a shame
izpoved gréhov confession of sins
odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
odpustiti gréhe to remit someone's sins
zabresti v gréh to slide into sin
zakriviti gréh to commit a sin
grd kot smrten gréh ugly as sin

gréh (-a) m

1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole

gren|ek [ê] (-ka, -ko) bitter (tudi figurativno)
grenek kot žolč gallig, gallenbitter
rahlo grenek (grenkljat) zartbitter
Bitter- (sol das Bittersalz)
agronomija in vrtnarstvo pri sadju: grenke pege die Bitterfäule, die Stippigkeit
figurativno grenak kruh bitteres Brot
učiti se na grenih izkušnjah Lehrgeld zahlen müssen
| ➞ → bridek, ➞ → piker

grênek | grenák (grênka -o)

A) adj.

1. amaro:
grenek kot pelin amaro come l'assenzio

2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
grenke solze lacrime amare
grenka resnica amara verità
grenek nasmeh sorriso amaro
grenek očitek rimprovero spiacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
min. grenka sol epsonite
grenek liker amaricante

B) grênki (-a -o) m, f, n
spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca

grenka pomaranča stalna zveza
1. (plod) ▸ keserű narancsSopomenke: seviljska pomaranča

2. botanika Citrus aurantium (drevo) ▸ keserű narancs
Grenko pomarančo v Italiji uporabljajo kot podlago za cepljenje žlahtnih sort citrusov. ▸ A keserű narancsot Olaszországban a nemes citrusfélék oltására használják.
Sopomenke: seviljska pomaranča

greš|en [é] (-na, -no) sündhaft (tudi figurativno); sündig
grešno dejanje die Tatsünde
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

gréšen (-šna -o) adj. rel. peccaminoso, di peccato:
grešno dejanje atto peccaminoso
pren. grešni kozel capro espiatorio
pren. stati kot grešna duša starsene come un'anima in pena
pren. star. imeti s kom grešno razmerje avere rapporti extraconiugali con qcn.

grēve agg.

1. težek; soparen:
greve come piombo težek kot svinec
aria greve soparen zrak

2. knjižno boleč, mučen

grex, gregis, m (prim. skr. gráma-ḥ čreda, gana-ḥ trop, vrsta, množica, gr. γέργερα = πολλά mnogo, ἀ-γείρω [iz *ἀγέρjω)] zbiram, ἀγορᾱ́ zbor, trg, γάργαρα mrgoljava, mrgolenje, γαργαίρω mrgolim, lat. gremium)

1. čreda, krdelo; (o pticah) jata, vršelo: gr. asinorum VARR., greges nobilissimorum equorum ali armentorum reliquique pecoris CI., greges lanigeri V., gr. suillus, ovillus, caprinus, bovillus L., gr. pecorum O., vir gregis ipse caper V., de grege vir O. = bik, dux gregis O. = bik ali oven, gr. elephantorum PLIN., porcorum IUV., cervorum IUST., AMM., gr. anatum, anserum, pavonum VARR., avium H.

2. metaf.
a) (o ljudeh) krdelo, četa, kup, množica, družba, društvo, v slabem pomenu tudi drhal, svojat, tolpa, glota: gr. venalium PL., me in vestrum gregem recipiatis TER., gr. rabularum VARR. FR., amicorum CI. EP., ancillarum greges CI., in hunc igitur gregem vos nunc P. Sullam ... ex his ... honestissimorum hominum gregibus reicietis ...? CI., ego forsitan ... in grege adnumerer CI. mene morda kar tako štejejo z drugimi, gr. latronum, praedonum CI., contaminato cum grege turpium morbo virorum H. (gl. contāminātus pod contāminō), scribe tui gregis hunc H. zapiši (sprejmi) ga v svojo družbo, pripiši ga svojemu spremstvu, regum in proprios greges imperium H. nad ... podaniki, greges obsceni O. obledni (objestni) bakhantski roji, in eodem grege uxor quoque eiusdem fuit CU., regina venit cum magno nobilium feminarum grege CU. z velikim spremstvom, ne servi quidem uno grege profugiunt dominos CU. vsi skupaj, gr. spadonum CU., servorum PETR., gr. ille virorum SIL.; occ. vsako društvo v kak namen (a nikdar v političnem smislu), α) zadruga, (združba), plug gledaliških igralcev in dirkačev v cirkusu: KOM., PETR., mimorum et mimarum greges CI., gregem ducere SUET. β) (o svečenikih) društvo: Chaldaeus IUV., liniger IUV. = Izidini svečeniki, Izidini služabniki. γ) (o filozofih) ločina: philosophorum greges CI., Epicuri de grege porcus H. prašiček iz Epikurove črede. δ) kot voj. t. t. oddelek, krdelo, četa: cum toto cecidit grege SIL.; pogosto: grege facto S., L. v tesno strnjeni vrsti, v stisnjeni vrsti.
b) (o stvareh) kopa, butara: virgarum PL., hyadum O. Pleiadum SEN. TR.

Opomba: Grex f: LUC., LUCR.

grillo m

1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je

grinsen režati se; sich eins grinsen smejati se v pest; wie ein Primmeltopf grinsen režati se kot pečen maček