Franja

napòr effort moški spol , peine ženski spol , fatigue ženski spol , tension ženski spol , dépense ženski spol (ali déploiement moški spol) de forces

brez napora sans peine, facilement, aisément, sans efforts
duševni (telesni) napor effort intellectuel, tension de l'esprit (tension physique)

naramnic|a ženski spol (-e …)

1. der Träger
brez naramnic trägerlos
obleka z naramnicami das Trägerkleid

2. jermen: der Schulterriemen

3.
naramnice množina za hlače: Hosenträger množina

naravnost¹

1. (v isti smeri) in gerader Richtung, gerade, schnurgerade, geradeaus; (brez ovinkov) geradewegs, direkt, ohne Umwege, stracks, schnurstracks; hoditi, peljati: geradeaus- (vožnja die Geradeausfahrt); (ne postrani) gerade- (držati [geradehalten] gerade halten); navpično: in der [Fallinie] Falllinie

2. (neposredno) direkt, unmittelbar (od kmeta direkt von dem Bauern)

3. (brez ovinkarjenja) povedati: frei heraus, frisch von der Leber weg, rundheraus, unumwunden; ohne Umschweife; vprašati: geradeheraus
naravnost povedati etwas deutlich sagen, Fraktur reden

4. (odkrito) offen, geradeaus, geradeheraus, freimütig

5. (lahko bi rekli) direkt, geradezu, regelrecht (nesramen direkt/geradezu/regelrecht unverschämt); (brez ozirov) glatt (v obraz glatt ins Gesicht); (brez obotavljanja) schlankweg; (čisto enostavno) schlechthin

narávnost¹ straight; directly

narávnost kvišku straight up
narávnost naprej straight on, straight forward
narávnost (brez strahu) povedati svoje mnenje (figurativno) to give it (someone) straight from the shoulder
narávnost povedati to tell (someone) straight out
pojdite narávnost! go straight on!
narávnost vprašati koga to ask someone point-blank
povejmo narávnost (bolj odkrito)! let us put it in plain language!
povej mi narávnost, kaj misliš! tell me straight what you think!
povedal sem mu narávnost v obraz I told him straight out
narávnost po nosu me je udaril he hit me square on the nose

narávnost directamente; derecho; en línea recta ; (odkrito) francamente, con toda franqueza

naravnost naprej todo derecho, todo seguido; (brez ovinkov) sin rodeos
naravnost izjaviti declarar sin rodeos
naravnost povedati, govoriti hablar sin ambages ni rodeos, hablar con toda franqueza

nāris -is, f (iz indoev. kor. *nas- nos(nica); prim. skr. nā́sā [nom. du.] nos, nāsikā [f. sg.] nosnica, nos, lat. nāsus = sl. nos = hr. nôs = lit. nósis = stvnem. nasa = nem. Nase, sl. nozdrv (iz indoev. *nasrā (fem. ali kolekt. obl. subst. adj. *nasro- nosen, nosu pripadajoč)) = hr. nȍzdrva = nem. Nüstern (pl.), lit. nasraĩ žrelo, usta)

1. nosníca, nozdrv; sg.: suco ab altera nare … infuso Plin.; pl.: patulis captavit naribus aures V., lucem naribus efflant equi V.

2. sinekdoha = nos; sg. (pesn.): Ap., panda loquenti naris erat O., acta retro naris medioque est fixa palato O., defluxere comae, cum quis et naris et aures O., inque cava nullus stet tibi nare pilus O., de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati, hohnjati, pl. nos kot vohalo (poseb. če nosnici obravnavamo kot dejavni, kot npr. pri vohanju ali pri vihanju nosu): Min., spiritum naribus ducere Varr., fasciculum ad narīs admovebis? Q., reticulumque ad narīs sibi admovebat … plenum rosae Ci., nares corrugare Q. nos vihati, pomrdniti, namrdniti se, ne sordida mappa corruget narīs H. da umazana brisača ne povzroči, da gost zaviha nos = da se umazana brisača gostu ne zagnusi, omnis copia narium H. obilica vsega, kar prija nosu, obilica blagodišečih cvetlic, naribus utilis Agre O. z občutljivim nosom, ostrega voha, inflatae narium cavernae Cael. = nosnice.

3. meton. nos kot telesni ud, s katerim se izraža bistroumna sodba, porog, gnev: Lucilius … emunctae naris H. ali emunctae naris senex Ph. „useknjenega“, „čednega“, „čistega“, torej tenkega, tenkočutnega, prefinjenega nosu = dober opazovalec, bistre sodbe, zelo razsoden, natančen in bister opazovalec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, naspr.: iuvenis naris obesae „debelega“, torej nič kaj tenkega nosu = brez bistroumja, prav nič bistroumen; acutae nares H. tanek nos, naribus uti H. ali nimis uncis naribus indulgere Pers. (po)rogati se (komu), naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet Q.; nos za izražanje jeze: diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli edepol Afr. ap. Non., eduxi animam in primoribus naribus Luc. ap. Non. (po nekaterih izdajah in primoribus partibus naris).

4. metaf. odprtina, ustje prekopa, jarka: canalis ducatur habens nares ad locum patentem Vitr., nares fossae Vop.

nāscor (stlat. gnāscor) -scī, nātus (gnātus) sum (dep. pass., sor. z gīgnō; gl. gīgnō)

1. roditi (rojevati) se, poroditi (porajati) se; abs.: pupillus non natus Ci., post homines natos Ci., Eutr. = odkar se ljudje rojevajo = odkar živijo ljudje, post hominum genus natum Ci. odkar je ustvarjen svet, od stvarjenja sveta, ante Epaminondam natum N. pred Epaminondovim rojstvom, fuit post aliquanto natus N. živel je nekaj pozneje, aliquem natum agnoscere N. koga (pri rojstvu) prizna(va)ti za svojega sina; v gerundivu: ad homines quoque nascendos vim numeri istius pertinere ait Gell. V pomenu rojen biti od koga, komu, sin (hči) koga biti, imeti za mater (za očeta) koga, se sklada: z ex; najprej o izvoru od matere: ex qua natus est Themistocles N., ex Thetide natus Q.; potem o izvoru od obeh roditeljev: ex me atque ex hoc natus es Ter., soror ex eisdem parentibus nata N. od istih roditeljev = prava, rodna sestra; o živalih: quod ex quocumque asino et equa nascitur, id est mulus et mula Varr., bestiae ex se natos diligunt Ci. svoje mladiče; naposled o izvoru od očeta: ex me hic non natus est, sed ex fratre Ter. on ni moj sin, ampak bratov, n. ex improbo patre Ci., ex fratre et sorore nati N. bratranci; pren.: ex me natam relinquo pugnam Leuctricam N. kot svojo hčer zapuščam … ; z dē: de paelice natus, de tigride natus O.; s samim abl.: Liber Semelā natus, Cerere nati Ci., matre Scythissā natus N., natus servā L., natus deā O., frater utroque parente natus L., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev, Assaraco natus Capys Enn., nasci certo patre Ci. imeti gotovega očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, eodem patre natae N. hčere istega očeta, sestre, rojene istemu očetu, libertino patre natus H. sin očeta osvobojenca, silice non nati sumus Ci.; redko pesn. in poklas. z a(b): nati natorum et qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T.; z dat. (komu?): ei filium nasciturum (gl. opombo spodaj), qui … Iul. Val., vitulum matri eius natum mirae magnitudinis Aur.; komu? čemu? = za koga? za kaj?: non nobis solum nati sumus Ci., herbam non pecori tantum, sed homini nasci Sen. ph., nasci aerumnis Sen. ph.; z in in acc. ali abl.: in miseriam nascimur sempiternam Ci. rodimo se v večno bedo, aves in pedes nascuntur Plin. se izležejo z nogami naprej, Graeci nati in litteris Ci. zrasli v znanostih, natus in bello N. rojen in zrasel v vojni; s predik. določilom: Aur., civis in civitate nasci Ci., mortalis natus Ci. rojen kot smrtnik, rojen kot umrljiv človek, homo natus Ci., Sen. ph., Lact. rojen kot človek, človeški (človekov) sin, vir natus Ph. rojen kot mož, unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph., Macedo natus Cu. po rodu Makedonec, impares nascimur, pares morimur Sen. ph.; occ. izhajati (od koga, iz kakega rodu) biti (iz) rodu, biti potomec koga: Quo de genere natust illic Philocrates? Pl., natus amplissimā familiā C. (izhajajoč) iz zelo plemenite rodbine, antiquo genere N., nascetur pulchrā Troianus origine Caesar V., de stirpe dei, versuta propago, nascitur Antolycus O., loco nobili ali summo natus Ci., non admodum clare natus Eutr. ne prav slavnega rodu, obscure natus Eutr. neznanega rodu; (z dostavkom rojstnega kraja) rojen biti kje, doma biti iz (v) … : ibi, Syracusis natum esse Pl., Athenis, in urbe natus N., natus in libero populo inter iura legesque L., caelum, sub quo natus educatusque essem L., servus aut domi natus est aut hereditate relictus Ps.-Q., sub alio caelo natae beluae Sen. ph.

2. metaf. (večinoma) o neživih bitjih in abstr.
a) (z)rasti; nahajati se, dobi(va)ti se, bivati: humi nascentia fraga V., gramen, quod in eo loco natum esset Gell., inter vepres rosae nascuntur Amm., luna nascente H. ob novi luni, ob mlaju (prim. trīcēsima); pren.: cuius domi haec nascuntur Ci. komur to zras(t)e na njegovem vrtu (zeljniku), id non apud eos nasci Ci., nascitur ibi plumbum C., in ea silva multa genera ferorum nasci constat C. da se nahajajo, da bivajo.
b) izvirati, iziti (izhajati), priti (prihajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, zače(nja)ti se, zbuditi (zbujati) se, roditi (rojevati) se, izleči (izlegati) se, (pri)kazati se; z ex, a(b), in z abl., z apud z acc.: nasci ex omnibus rebus omne genus posset Lucr., iudicia ex improborum iniquitate nata sunt Ci., ex hoc nascitur, ut … Ci. iz tega (od tod) izvira (prihaja, sledi), da … , ex palude nascitur amnis Plin.; ab eo flumine collis nascebatur C. se je dvigal, profectio nata a timore defectionis C., nulla pestis est, quae non homini ab homini nascatur Ci., invenietis id factum natum a cupiditate Ci., querelae verae nascuntur pectore ab imo Cat., Ganges in montibus nascitur Plin., apud quos Hypanis nascitur M.; abs.: qui non nascentibus Athenis, sed iam adultis fuerunt Ci., nascere, Lucifer! V. vzidi, danica!, natae nebulae O. ki so se dvignile, nascentia templa Mart. na novo se dvigajoča, inde quasi natu subito classis erupit Fl. nenadoma kakor iz tal zras(t)lo, nascentis Italiae fauces Fl. začenjajoče se Italije, nascitur initium belli C., ut mihi nascatur argumentum epistulae Ci. ep. da dobim snov za pismo, hi enim (sc. versūs) Basso domi nascuntur T., cum fatear quaedam eloquentiae eorum ut nascenti adhuc nec satis adultae defuisse T., in sermone nato super cenam Suet. ki se je razvil. — Od tod

I. subst. pt. pr. nāscentia -ium, n organska telesa, poseb. rastline: Vitr. —

II.

1. adj. pt. pf. nātus (gnātus) 3
a) za kaj (čemu) rojen, ustvarjen, pripraven, prikladen, primeren, ustrezen; namenjen, namerjen, odmerjen za kaj; z ad, in z acc. ali z dat.: hi non viderunt, ut ad cursum equum, ad arandum bovem, … sic hominem ad intellegendum et agendum esse natum Ci., vir ad omnia summa natus Ci., Scipio natus ad interitum Carthaginis Ci., quom te unum ad dicendum maxume natum aptumque cognossem Ci. kot (kakor nalašč) ustvarjenega, locus natus ad equestrem pugnam L., natusque ad sacra Cithaeron O., viri in arma nati L., nata in vanos tumultus gens L., natis in usum laetitiae scyphis H., me credo huic esse natum rei, ferundis miseriis Ter., se imperio natos meminerit N., qui se natum huic imperio putavit Ci., nationibus natis servituti Ci., natus abdomini suo Ci. živeč le za svoj trebuh, Crispinus iucundus et delectationi natus Ci. prijeten in zabaven (kratkočasen), (sc. carmen) iucundis animis natum et inventum H. v zabavo, za razvedrilo, natus agendis rebus H., ager re ipsā natus tegendis insidiis L., otium natum sermonibus serendis Cu.; z adversus: Hannibal natus adversus Romanos hostis L.; pesn. in poklas. z inf.: Min., nos fruges consumere nati H., boves nati tolerare labores O., pati natae (feminae) Sen. ph., aqua nata defluere Sen. ph.
b) z raznimi adv. in adv. določili = (tako ali drugače) ustvarjen, oblikovan, tvorjen: ita rem natam intellego Pl., ager male natus Varr. slabo, ita natus locus L., inculti versus et male nati H. spačeni, homo improbius natus Suet. = cui magna est natura (v obscenem pomenu); e re nata Ter., Ap. ali pro re nata Ci. ep. kakor stvar nanese, kakor zadeve nanesejo, po okoliščinah, glede na okoliščine.
c) s časovnim določilom v acc. ali (redko) v gen. (da se zaznamuje starost) = ki ima, star: annos XLV natus N., annos prope nonaginta natus Ci., plus triginta natus annis (abl. comparationis = plus quam triginta natus annos) ego sum Pl., decem annorum natus Varr.; včasih je za natančnejše določilo dodan maior, minor z abl. comparationis ali z acc. nav. brez quam = starejši, mlajši kot: annos natus maior quadraginta Ci., liberi maiores iam XV annos nati L., cum liberis maioribus quam XV annos natis L., minor triginta annis natus Ci., minor quinque et viginti annis natus N., minor quinquaginta annos natus Front.

2. subst. pt. pf.
a) nātus (gnātus) -ī, m α) rojenec, otrok, sin (prvenstveno kaže natus na izvor od očeta, filius na izvor od matere): mihi ausculta, nate Enn. ap. Non., nati serva amorem V., pater ut gnati, sic nos debemus amici … vitium non fastidire H., natum obiectat illis O. sinovo smrt. β) človek, živa duša: tamquam si intus natus nemo in aedibus habitet Pl.
b) nāta (gnāta) -ae, f hčerka, hči: o gnata Enn., si quis gnatam pro muta devovet agna H., maxima natarum Priami V.; dat. in abl. pl. (g)natis, pa tudi (v nasprotju z masc. natis) nātūbus (gnātūbus): Pl. ap. Prisc.
c) nātī -ōrum, m otroci (v klas. prozi le v protistavni zvezi s parentes in sorodnimi pojmi): O. idr. pesniki, caritas inter natos et parentes Ci., parentes natique Ci., L., patres natique V. = rodovina, družina, viri natique L., gnatis parce tuis V., trepidae matres pressere ad pectora natos V., nati natorum V., cum pecore et gnatis H.; (o živalih) mladiči: O., Col., vaccarum nati V. telički, sus solo recubans, circum ubera nati V. prašički, odojki.
d) nāta -ōrum, n prirodnine, naravni proizvodi, starejše prirodki: terrā nata Ci. prirodnine, sponte natis ali Arn. preživljati se s samoraslimi naravnimi proizvodi.

Opomba: Pozni pt. fut. nāscitūrus 3: Iul. Val., Aug., Cassian., Sid.

naslednik [é] moški spol (-a …) der Nachfolger (tudi matematika); (sin) der Stammhalter; (naslednji na seznamu ipd.) der Nachmann
naslednik prestola der Kronerbe
pravni naslednik der Rechtsnachfolger
nasledniki množina v poklicu: der Nachwuchs
skrb za naslednike die Nachwuchsförderung
ostati brez naslednika/naslednikov ohne Nachfolge bleiben

naslovni škof stalna zveza
(škof brez škofije) ▸ címzetes püspök

nȁ strānu prisl. na stran, stran, ob strani: na stranu šalu brez šale, šalo na stran; na stranu sve ranije razmirice pustimo vse prejšnje zdrahe, spore ob strani

nationalité [-lite] féminin narodnost, državljanstvo

sentiment masculin de nationalité narodnostni čut
acquérir, avoir, prendre, perdre la nationalité française dobiti, imeti, vzeti, izgubiti francosko državljanstvo
sans nationalité brez državljanstva

naturale agg.

1. naraven:
bellezze naturali naravne lepote
ricchezza naturale naravno bogastvo
storia naturale prirodopis, naravoslovje
scienze naturali naravoslovne znanosti

2. naraven (po naravi, skladen z naravo); ekst. očiten, navaden:
diritto naturale naravno pravo

3. naraven; prirojen:
figlio naturale nezakonski sin
istinto naturale naravni nagon
morte naturale naravna smrt
vita natural durante za življenja

4. ekst. naraven, pristen; spontan, preprost, neposreden:
atteggiamento naturale naravno obnašanje
capelli naturali naravni lasje
cibo naturale naravna, pristna hrana
al naturale naravno, brez dodatkov; ekst. zvesto, točno:
capelli al naturale naravno počesani lasje
copiare al naturale zvesto posnemati

naturel, le [-rɛl] adjectif naraven, priroden; preprost, (vino) pristen; neprisiljen; (otrok) nezakonski; masculin narava, naravne lastnosti, čud, temperament; domačin

histoire féminin naturelle prirodopis
loi féminin naturelle naravni zakon
sciences féminin pluriel naturelles prirodoslovne znanosti
parties féminin pluriel naturelles spolovila
enfant masculin naturel nezakonski ofrok
mort féminin naturelle naravna smrt
phénomènes masculin pluriel naturels naravni pojavi
au naturel po naravi, naravno, (o živilih) brez začimb ali prilog
conserve féminin au naturel konserva brez začimb
bœuf masculin au naturel govedina servirana sama, brez priloge
il est timide de son naturel po svoji naravi je plašen
se conduire avec naturel neprisiljeno se vesti
les naturels méprisent les étrangers domačini prezirajo tujce

naturščik samostalnik
(nešolani igralec) ▸ civil szereplő, amatőr színész, natúr szereplőV nezahtevnih vlogah se naturščiki običajno res najbolje obnesejo, vendar brez profesionalnih igralcev nikakor ne gre. ▸ A mellékszerepekben általában valóban a natúr szereplők teljesítenek a legjobban, de profi színészek nélkül persze nem megy.

navdušenj|e srednji spol (-a …) die Begeisterung; hipno, minljivo: das Strohfeuer
brez navdušenja ohne Begeisterung
iz navdušenja aus Begeisterung
od navdušenja vor Begeisterung
vihar navdušenja der Begeisterungssturm
z navdušenjem mit Begeisterung

navedb|a [é] ženski spol (-e …) die Angabe (cene Preisangabe, časa Zeitangabe, datuma Datumsangabe, imena Namensangabe, izvora Herkunftsangabe, Ursprungsangabe, količine Mengenangabe, kraja Ortsangabe, mere Maßangabe, področja Bereichsangabe, smeri Richtungsangabe, starosti Altersangabe, strani Seitenangabe, števila kalorij Kalorienangabe, teže Gewichtsangabe, vrednosti Wertangabe, vsebine Inhaltsangabe)
navedba literature der Literaturhinweis
brez navedbe kraja ohne Ortsangabe (o. O.)
brez navedbe leta ohne Jahresangabe (o. J.)

nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. -ī (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

2. metaf.
a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

3. pren. ladja
a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

neccese (iz *ne-ced-tis, *ne-cezd-tis; nĕ in cēdere; prvotno subst. *necessis (neizpričano) neizogibnost iz *necessi, necesse in sis, fieret, fuit idr., odkoder (ko sta se ti obl. čutili adjektivno) subst. necessitas in necessitudo; poleg necesse sta bili predklas. in poklas. v rabi tudi stlat. obl. necessus in necessum (necessum je najbrž v konstrukciji ACI okamenel acc.)) ne(iz)ogibno, (neizogibno) potrebno, nujno le v predik. zvezi

1. necesse esse (neizogibno) potrebno je, treba je, morati: iam non solum licet, sed etiam necesse est Ci., ne quid plus minusve quam sit necesse dicat Ci. Subj. v tej zvezi ni nikdar kak subst., ampak
a) neutr. pron.: id necesse est Tit. fr., emas non quod opus est, sed quod necesse est Ca. ap. Sen. ph., quod tibi necesse minime fuit Ci.
b) inf.: Vitr., Mart., non necesse est omnes commemorare Ci., si ista necesse esse arbitrati essent oratorem ipsum erudire in iure civili Ci., et nimium meminisse n. est V.; z dat. personae in inf.: Enn., Varr., Val. Max., Plin. iun., vidit n. esse Miloni proficisci Lanuvium Ci. da mora Milon na pot v Lanuvij, homini n. est mori Ci., quasi vero … non n. sit nobis Gergoviam contendere C., nemini omnium certare oratione cum eo (sc. Hannone) n. fuit L.; z atrakcijo: quia non omnibus stantibus n. est dicere Ci., vobis n. est fortibus viris esse L.
c) ACI: Naev. fr., Pl., Enn., Corn., Vitr., eum condemnari n. erat Ci., consilia ineunt, quorum eos in vestigio paenitere n. est C., n. est te regem venerari N.
d) zahtevni stavek v cj. (brez conj.): Luc., singularis audacia ostendatur n. est Ci., intimi multa apertiora videant n. est Ci., Leuctrica pugna immortalis sit n. est N., iura inventa metu iniusti fateare necesse est H., hanc (sc. Ausoniae tellurem) pelago praeterlabare n. est V.; redko s conj. ut ali ne; z ut: Col., Sen. ph. in poznejši pisci: hoc n. est, ut is, qui nobis causam adiudicaturus sit, aut inclinatione voluntatis propendeat in nos aut … Ci., quos tantopere timeat, eos n. est, ut, quoquo modo possit, veneficio petat Corn.; z ne: n. aut (sc. mors) ne perveniat aut transeat Sen. ph.

2. necesse habere meniti, da je potrebno, meniti, da je treba, spozna(va)ti, šteti za potrebno, morati;
a) z inf.: Ter., Vitr., Lentulus in Ci. ep., Auct. b. Afr., Val. Max., Sen. ph., Petr., Iust., G. idr. poznejši pisci, non verbum pro verbo necesse habui reddere Ci., non habebimus n. semper concludere Ci., ne ad ultimum supplicium progredi n. habeant C.; tako tudi necesse putare: si tibi n. putas respondere Ci.
b) pozneje z abl. (kakor opus habere) = treba je komu koga ali česa, potrebovati koga ali kaj: non n. habent sani medico Vulg.

Opomba: Don. vzporeja necesse z necessis, zato v nekaterih izdajah najdemo: nunc aliena tua tamen aetate omnia mitte aequo animoque, age dum, magnis concede necessis? Lucr. (3, 961), quos opere in tali cohibet vis magna necessis? Lucr. (6, 811).

nécessaire [nesesɛr] adjectif potreben, nujen, neizogiben; masculin najpotrebnejše (za življenje), (potovalni itd.) neseser; potrebno orodje; posoda (za kavo, čaj, taborjenje)

nécessaire de couture pribor za šivanje
nécessaire de voyage, de toilette potovalni, toaletni neseser
c'est un mal nécessaire to je potrebno zlo
faire le nécessaire napraviti potrebno, delati se važnega
manquer du nécessaire biti brez najnujnejšega (za življenje)
se rendre nécessaire biti (nujno) potreben
cela n'est pas nécessaire to ni potrebno, gre tudi brez tega
il est nécessaire que ... potrebno je, da ...
il n'est pas nécessaire que vous sachiez tout ni vam treba vsega vedeti