Franja

sončna energija ženski spol die Sonnenenergie, Solarenergie
ogrevanje s sončno energijo die Sonnenheizung
ogrevan s sončno energijo sonnenbeheizt

sond|a [ó] ženski spol (-e …) die Sonde (betičasta Knopfsonde, lavinska Lawinensonde, Sodierstange, magnetna Magnetsonde, merilna [Meßsonde] Messsonde, Mesečeva/Lunina Mondsonde, nitasta Fadensonde, prebojna Rammsonde, vesoljska Raumsonde, želodčna medicina Magensonde, žlebasta Hohlsonde)
medicina prehranjevanje po sondi die Sondenernährung
preizkus s sondo der Sondentest

sónda medicina sound, probe; stylet; pomorstvo (grezilo, svinčnica) sounding line, sound, plummet, lead

preiskovati s sóndo to sound, to take soundings pl
vreči sóndo pomorstvo to heave (ali to cast) the lead

soóčati (-am) | soóčiti (-im)

A) imperf., perf.

1. confrontare, mettere a confronto

2. contrapporre:
soočiti sanje z resničnostjo contrapporre sogni e realtà

3. (seznaniti, seznanjati) informare

B) soóčati se (-am se) | soóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. confrontarsi (con); affrontare:
soočiti se s problemi affrontare i problemi

sorazméren (-rna -o) adj.

1. proporzionato, proporzionale; corrispettivo; rispondente:
mat. premo (direktno), obratno (indirektno)
sorazmeren direttamente, inversamente proporzionale
sorazmeren s potrebami proporzionato ai bisogni
jur. sorazmerni delež quota ereditaria proporzionale

2. notevole, considerevole, rilevante; relativo:
sorazmerna zaostalost dežele la notevole arretratezza del Paese
sorazmerna varnost postopka la relativa sicurezza del procedimento

soród kin; relation

smo v soródu we are kin, we are relations (ali related)
v soródu s kom related to, relations of
ona (on) ni v soródu z menoj she (he) is no relation of mine

soród (-a) m parentela:
biti v sorodu essere imparentati
pren. biti v sorodu s hudičem sapere dove il diavolo tiene la coda

sosed [ô] moški spol (soséda …) der Nachbar, stanovalec: der Türnachbar, der Anwohner, (mejaš) der Anrainer; pri mizi: der Tischnachbar, (človek, ki stoji poleg) der Nebenmann
odnosi s sosedi nachbarliche Beziehungen
sožitje s sosedi der nachbarliche Friede
pri sosedu nebenan

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

sósed (-éda) m

1. vicino; dirimpettaio:
spori s sosedom liti, contrasti col vicino

2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
PREGOVORI:
dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino

sotrúdništvo colaboración f ; cooperación f

s sotrudništvom z en colaboración con

sòvédnost conocimiento m ; (zločinska) complicidad f

brez moje sovednosti sin mi conocimiento, sin saberlo yo
s sovednostjo (od) a sabiendas (de)

sovpádati (-am) | sovpásti (-pádem) imperf., perf.

1. coincidere; combaciare:
najtoplejši dan tedna je sovpadal s prvim pomladanskim dnevom il giorno più caldo della settimana coincise con l'inizio della primavera

2. concordare, accordarsi

sovraštv|o srednji spol (-a …) die Feindschaft, der [Haß] Hass, das [Haßgefühl] Hassgefühl (rasno [Rassenhaß] Rassenhass, dedno Erbfeindschaft, do intelektualcev [Intellektuellenhaß] Intellektuellenhass, do Nemcev [Deutschenhaß] Deutschenhass, do samega sebe [Selbsthaß] Selbsthass, do tujcev [Fremdenhaß] Fremdenhass)
žgoče sovraštvo bitterer [Haß] Hass
razpihovanje sovraštva die Verhetzung
spačen od sovraštva [haßverzerrt] hassverzerrt
živeti/biti v sovraštvu z/s in Feindschaft leben/liegen mit

sovráštvo inimitié ženski spol , haine moški spol

poln sovraštva rempli (ali plein) de haine, haineux
sovraštvo do ljudi misanthropie ženski spol
rasno sovraštvo haine raciale, racisme moški spol
razredno sovraštvo haine de classes
smrtno sovraštvo inimitié (ali haine) mortelle
sovraštvo do tujcev haine des étrangers, xénophobie ženski spol
v sovraštvu biti s kom être sur le pied de guerre avec quelqu'un, détester quelqu'un cordialement, avoir quelqu'un en horreur, familiarno être à couteaux tirés avec quelqu'un
živeti v sovraštvu s kom vivre en inimitié avec quelqu'un

sovražnost ženski spol (-i …) die Feindlichkeit; die Feindseligkeit; (zlohotnost) die Gehässigkeit
sovražnost do -feindlichkeit
(tujcev Fremdenfeindlichkeit); ➞ → sovražen
sovražnosti množina, vojska Feindseligkeiten (tudi figurativno)
začeti s sovražnostmi Feindseligkeiten eröffnen

sovrážnost hostility (do to, towards, against); enmity; animosity; ill-will

le v primeru sovrážnosti hostilities only
med sovrážnostmi during (the) hostilities
prekinitev sovrážnosti vojska suspension of hostilities, (ognja) ceasefire
biti zapleten v sovrážnosti to be involved in hostilities
prenehati s sovrážnostmi to suspend hostilities
zanetiti sovrážnost to foment hostility
začeti sovrážnosti to commence hostilities
ustavitev (izbruh) sovrážnosti cessation (outbreak) of hostilities

sožitj|e srednji spol (-a …) das Miteinander, das Beisammenleben
miroljubno sožitje v pravni državi der Rechtsfrieden
sožitje s sosedi der nachbarliche Friede
biologija die Symbiose (prehranjevalno Ernährungssymbiose)
v sožitju z verges sellschaftet mit

spájanje (-a) n

1. congiungimento, combinazione, unione; inchiodatura; raccordo; saldatura:
spajanje kovinskih, lesenih delov raccordo, congiungimento di parti metalliche, lignee
spajanje vesoljskih ladij docking

2. ekon.
spajanje podjetij fusione di imprese

3. kem.
spajanje ogljika in vodika combinazione di carbonio e idrogeno

4. metal.
spajanje s kovičenjem, varjenjem chiodatura; saldatura

spájati (-am) | spojíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia

2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
spajati podjetja fusionare aziende
spajati občine accorpare comuni
spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi

3. unire:
spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune

4. kem. combinare:
spajati elemente combinare elementi

5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
spojiti v celoto sintetizzare
spajati vrvi intugliare

B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. congiungersi, combinarsi, collegarsi

2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.)