Franja

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.

àršīn -ína m (t. aršyn) vatel: mjeriti ljude na svoj aršin soditi ljudi po sebi

Artemō(n) -onis, m (Ἀρτέμων) Artemon, gr. moško ime: Ci. Poseb.

1. tehnik v Periklovi vojni s Samničani: Plin.

2. neki slikar: Plin.

3. neki kipar v 1. st. po Kr.: Plin.

arterial [a:tíəriəl] pridevnik
arterijski, arterialen, utripalničen

arterial road glavna prometna žila
arterial navigation plovba po rekah in kanalih
arterial traffic promet po glavnih prometnih žilah

articulation [-lasjɔ̃] féminin sklep, člen, zgib; izreka, artikulacija

articulation du coude sklep v komolcu
articulation à boulet, à rotule, sphérique kroglasti sklep
articulation des faits po členih urejeno naštevanje dejstev
il a une très mauvaise articulation on ima zelo slab izgovor, njegova izgovorjava je slaba

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

artičoka samostalnik
1. Cynara cardunculus (grm) ▸ articsóka
2. (v kulinariki) ▸ articsókaPo okusu so najboljše velike okrogle zelene artičoke. ▸ A legízletesebbek a nagy, zöld, kerekded articsókák.

artroskopija samostalnik
medicina (operativni poseg) ▸ artroszkópiaKmalu po turnirju je odšel na artroskopijo kolena in izpustil več kot mesec turnirjev. ▸ A bajnokság után nem sokkal térdartroszkópiára ment és több mint egy hónapot kihagyott.

arundinātiō (harundinātiō) -ōnis, f (*[h]arundināre) podpiranje trstov s trstikovicami: Varr. (po nekaterih nam. starejše pisave [h]arundulātiō).

ärztlich zdravniški; ärztliche Überwachung zdravniško nadzorstvo; auf ärztliche Verordnung po navodilih zdravnika

as² [æz] veznik
kot; kolikor; ker; ko, medtem ko; čeprav, četudi, dasi

as compared with v primeri s
as far as prav do
as far as I am concerned kar se mene tiče
as far as I know kolikor je meni znano
as few as (samo množina)
as follows kot sledi, sledeče
as large as life v naravni velikosti
as like as two peas (in a pod) ko jajce jajcu podobna
as little as (samo ednina)
as much as you like po mili volji, kolikor želiš
as a rule navadno, praviloma
as though, as if kakor če bi
be so kind as to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
try as I might če sem se še tako potrudil
old as I am čeprav sem že star
as usual kot ponavadi
as I went by mimogrede
as it were nekako, tako rekoč
as luck would have it k sreči

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

Ascanius -iī, m Askanij,

1. Enejev in Kreuzin sin po V., ali Enejev in Lavinijin sin po L. (prim. Iūlus).

2. Ascanius lacus Askanij(sko jezero), veliko jezero pri Nikeji v Bitiniji: Plin.; tudi izliv tega jezera v Propontido: V. = flumen Ascanium Plin. Askanijev izliv.

ascendance [asɑ̃dɑ̃s] féminin, astronomie vzhajanje zvezd; sorodstvo (v navzgornji vrsti), rod, poreklo; predniki

il est d'ascendance bretonne njegovi predniki so bili Bretonci; po rodu je iz Bretanje
être d'ascendance ouvrière biti delavskega porekla

ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv

ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti

ascendere^*

A) v. intr. (pres. ascendo)

1. povzpeti se, dvigati se (tudi pren.)

2. doseči, dosegati; znesti, znašati:
le spese ascendono a un milione stroški znašajo milijon

B) v. tr. redko vzpeti, vzpenjati se:
ascendere la crina del monte vzpenjati se po gorskem pobočju

āscēnsiō -ōnis, f (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje, vzpon, vzhod, hoja: Vulg., Cass., ad hirundinum nidum ascensionem facere Pl. splezati, per graduum ascensionem percurrere Vitr. (o zvezdah); ascensio domini ali Christi ali dominica, tudi ascensio Christi in (ad) caelum Eccl. vnebohod gospodov, Kristusov itd.

2. met.
a) stopnica: ascensiones in corde suo disposuit Vulg.
b) prestol (do katerega se pride po stopnicah): aedificare in caelo ascensionem suam Vulg.

3. pren. (le klas.) vznos, vzlet: oratorum Ci.

āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

2. met. (konkr.)
a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

3. pren.
a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.

Āsclēpiadēs -ae, m (Ἀσκληπιάδης) Asklepiad,

1. gr. lirik, izumitelj po njem imenovane pesniške mere. Od tod adj. Āsclēpiadēus 3 ali Āsclēpiadicus 3 Asklepiadov, asklepiadski: metrum pozni slovničarji; subst. Āsclēpiadēī quidam Sid. neki Asklepiadovi metr. obrazci.

2. slepi filozof iz Fliunta (Phlius), učenec Menedema, ustanovitelja eretrijske šole: Ci.

3. slavni zdravnik iz Pruze v Bitiniji, v času Pompeja učitelj govorništva v Rimu: Ci., Cels., Plin.

Āsclēpiodōtus -ī, m (Ἀσκληπιόδοτος) Asklepiodot, gr. in rim. priimek:

1. Cassius Ascl. Kasij Asklepiodot iz Nikeje, živel ok. l. 66 po Kr.: T.

2. rim. zgodovinopisec, ki je napisal Dioklecijanov življenjepis: Prob., Vop.