Franja

Zadetki iskanja

  • vážen important (za to); momentous; weighty; significant

    vážna oseba a person of importance
    biti vážen to be of importance, to be important (ali weighty); to have importance; to import; to matter (za to); to be momentous; to signify; to be material
    biti življenjsko vážen za to be vital to
    je to vážno? does it matter?
    (to) ni vážno it does not matter; it is of no consequence
    to je komaj vážno it matters little, pogovorno it doesn't matter very much
    to je silno vážno it is of the utmost importance
    delati se vážnega to put on airs, to put on side, to give oneself airs, to get (ali to be) on one's high horse
  • vážnost importance; momentousness; consequence

    to ni majhne vážnosti it is not a trivial matter
    to je velike, silne vážnosti it is of the utmost importance
    pripisovati čemu posebno vážnost to attach particular importance to something, to regard something as a matter of the greatest importance (ali moment), to set (great) store by something
  • vážnost (-i) f

    1. importanza, rilievo; portata:
    važnost podatka l'importanza di un dato

    2. žarg. (domišljavost, bahaštvo) presunzione, alterigia; spocchia:
    zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen per la sua presunzione non è benvisto
  • včásih adv.

    1. talvolta, talora:
    ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli la sera si ballava e talvolta si finiva anche con una bella zuffa

    2. una volta, un tempo:
    včasih je tu stala hiša una volta qui c'era una casa
    včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako ... una volta era bello, ora non più...
  • vèč more; plus

    vèč kot... more than...
    vèč (od njih) several
    še vèč still more
    vèč kot dovolj enough and to spare
    vèč ljudi several people
    ne vèč no more, no longer
    vèč ali manj more or less
    nič vèč no more
    vèč dni several days, a day or two
    vedno vèč in vèč more and more
    nikoli vèč nevermore, never again
    vèč kot enkrat more than once
    vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
    čim vèč, tem bolje the more the better
    čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
    sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
    on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
    ni ga vèč he is no more
    bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
    imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
    vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
    vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
    ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
    nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
    vèč od njih poznam I know several of them
    nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
    spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
    ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
    nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
    ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
    ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
    od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • véčji (-a -e) adj.

    1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
    izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
    on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

    2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
    povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
    spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
    obl. večja številka oversize
    večji del je narejen il più è fatto
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • védno always; every time, at all times; ZDA all the time; ever; pesniško aye, ay

    skoraj védno nine times out of ten, as often as not
    še védno still; as yet
    za védno for ever, for good, for good and all
    enkrat za védno (vselej) once (and) for all
    védno več more and more
    védno hitreje faster and faster
    védno večji bigger and bigger
    še védno ne not yet
    za védno zapustiti to leave for good
    še védno ga ni he hasn't arrived yet
    védno je bilo tako it was ever thus
    poslovila sta se za védno they bade each other farewell for ever
    védno in védno se vra-, čati to keep coming back
    védno naravnost (naprej)! keep straight ahead!
  • Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

    1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
    a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
    b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

    2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

    3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

    4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
    a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
    b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
    c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.
  • vein1 [véin] samostalnik
    anatomija vena, žila
    geologija rudna žila
    botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
    figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
    čud, temperament; stil, način, ton

    a vein of gold žila zlata
    vein of humour humoristična žilica
    in a merry vein veselo razpoložen
    vein-mining izkoriščanje rudnih žil
    I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
    he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note
  • veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

    veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
    avoir de la veine; être en veine imeti srečo
    une veine de pendu izredna sreča
    être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
    être en veine imeti inspiracijo
    veine de minerai de fer žila železne rude
    tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
    avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
    n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
    se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
    sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
    objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
    quelle veine! kakšna sreča!
    pas de veine! ni(mam) sreče!
  • vel (po svojem nastanku gre za imp. glag. velle „hoti, voli, izberi si to ali ono“, „vzemi, kar hočeš“; prim. sl. li (iz kor. *u̯el- hoteti))

    I. conj. (ne izključuje kakor aut, ampak enači, vzporeja, daje na izbiro)

    1. postavljena enkrat = ali, ali tudi: Plin., C., V. idr., eius modi coniunctionem tectorum oppidum vel urbem appellaverunt Ci., tantus te stupor oppressit vel, ut verius dicam (ali bolje rečeno), tantus furor Ci.; drugi člen okrepljen z etiam (vero etiam, omnino): laudanda est vel etiam amanda vicinitas Ci.; celo: studium tuum vel etiam, si vis, existimatio Ci.; če pri drugem členu dodamo še potius, z njim prvi člen okarakteriziramo kot manj primeren in ga popravimo: post obitum vel potius excessum Romuli Ci. (ker je bil Romul vzet v nebo, izraz obitus ni ravno primeren)

    2. stavljena dvakrat ali večkrat = ali … ali ( … ali … ), bodisi … bodisi ( … bodisi … ), in … in ( … in … ), deloma … deloma ( … deloma … ): Pl., C. idr., animus vel bello vel paci paratus L., vel dignitas hominis vel honoris amplitudo Ci., oraculi sortem vel elusit vel implevit Cu., ad usum vitae vel etiam ad ipsam rem publicam conferre debemus Ci., summa vel humanitatis vel dementiae vel misericordiae tuae Ci.; veččlenska naštevanja razpadajo v dvočlenske skupine nasprotij: sed ego cur non adsum vel spectator laudum tuarum vel particeps vel socius vel minister consiliorum? Ci. ep.; pesn.: pariter pietate vel armis egregius V.

    II. adv.

    1. (poudarjajoč) tudi, celo, in: Pl., Ter., H., Cu. idr., vel regnum malo quam liberum populum Ci., cum se vel principes eius consilii fore profiterentur C., unum vel adversus omnes satis esse L., vel Priamo miseranda manus V., nunc miseranda vel hosti O.

    2. (pri superl. okrepi) pač, bržda, najbrž, kajpada, kakopak: Luc. ap. Non., N., Q. idr., huius domus est vel optima Messanae Ci. pač najlepša, vel maxima auctoritas L., vel maxime Ci. pač najbolj, prav posebej, zelo.

    3. (poudarja posamezen ali poseben primer) posebej, posebno, zlasti, predvsem: vel hic Pamphilus iurabat quotiens Bacchidi Ter., est tibi ex eis ipsis qui adsunt bella copia, vel ut (v novejših izdajah velut) a te ipso ordiare' Ci. posebej če začneš pri samem sebi; včasih = na primer: vel quasi egomet Pl. kot npr. jaz, ita scitote esse cetera, vel quod ait Lucceius Ci.

    Opomba: Aut … vel ali, vel … aut = vel … vel je pesn. in poklas.; sicer najdemo aut … vel in vel … aut tudi v klas. prozi, celo pri Ci., a le tako, da si aut in vel ne ustrezata.
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • velik|o2 srednji spol (-ega) das Große
    v velikem im Großen, im großen Maßstab
    veliko in malo groß und klein
    sklepati od malega na veliko vom Kleinen auf das Große schließen
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni wer das Kleine nicht ehrt, ist das Große nicht wert
  • velíko beaucoup, bien, nombre de, quantité de

    veliko denarja beaucoup d'argent
    veliko ljudi un grand nombre de personnes
    veliko sreče! bonne chance!
    veliko zabave! bon amusement!, familiarno je vous en souhaite!
    veliko zaslužiti gagner gros
    veliko hrupa delati faire grand bruit
    veliko boljši (lepši) bien meilleur (plus beau)
    veliko več beaucoup plus
    veliko večji je od mene il est (de) beaucoup plus grand que moi
    ni veliko manjkalo, da bi … il s'en fallut de peu que … (ne) …; + subjunktiv, peu s'en fallut que …, il ne s'en est pas fallu de beaucoup que …
  • velíko mucho

    zelo veliko muchísimo
    veliko denarja mucho dinero
    veliko judi mucha gente, muchas personas
    veliko sreče! ¡buena suerte!
    enako veliko la misma cantidad
    strašansko veliko fam una enormidad (ali una barbaridad) de
    ni veliko manjkalo, da bi ... no hubiera faltado mucho para que (subj)
  • veljáven (pravno) valid; (denar) good, current; (vozovnica) valid

    veljáven denar current coin
    veljáven zakon (poroka) valid marriage
    veljáven 2 meseca valid for 2 months
    veljáven za... valid for..., admitting to..., pogovorno good for...
    veljáven od... effective as from...
    veljáven do preklica valid until recalled
    biti veljáven to be in force, to be good (for), (denar) to be in circulation, to be legal tender
    biti splošno veljáven to be current
    napraviti veljávno to validate, to render valid
    postati veljáven to come into force
    ta vozovnica je veljávna 2 dni the ticket is valid for two days
    ni veljávno it is not valid
  • veljáven valable, valide, en vigueur ; (denar) en cours, qui a cours

    po veljavnih zakonih selon (ali d'après) les lois en vigueur
    ta vozovnica ni več veljavna ce billet n'est plus valable
    veljaven za nazaj rétroactif