-
ὀψοποιικός 3 kar spada k pripravljanju okusnih jedi; subst. ἡ (sc. τέχνη) kuharstvo.
-
παίω [Et. lat. pavio, īre, tolči, pavimentum, tla] I. act. 1. trans. bijem, tolčem, udarjam, suvam, zabodem, zadenem, ranim, τινὰ κατὰ τὸ στέρνον, ὀλίγας (πληγάς) zadam (pre)malo udarcev ali premalo nabijem, διπλῆν udarim še enkrat, ἀνταίαν zadam rano v prsi = smrtno ranim, ἅλμην veslam, ἄρθρα τῶν κύκλων iztaknem si oči, εἰς τὴν γῆν τινα pobijem na tla, ἐπὶ νόσῳ νόσον zadam k rani novo rano. 2. intr. udarim se, trčim, naletim na kaj πρὸς πέτρας. II. med. udarjam se, bijem se, τὸν μηρόν po stegnu.
-
παλιν-αυτόμολος 2 (μολεῖν) uskok, ubežnik, ki se zopet vrne k nasprotni stranki (drugič ubežnik).
-
πανηγυρίζω (πανήγυρις) praznujem (obhajam) narodne praznike, ἔς τι odidem k narodnemu prazniku (svečanosti).
-
παρά, ep. παραί, ep. poet. πάρ [Et. idevr. pr̥, lat. por-, n. pr. portendo] I. adv. poleg, ob strani, zraven, mimo. II. praep. pri, poleg, zraven 1. z gen. a) o prostoru: iz bližine kake osebe (kraja), od (koga sem), posebno pri glagolih premikanja ἔρχομαι, εἶμι, ἥκω, πλέω παρά τινος, nadalje pri glagolih φέρω, ἀγγέλλω itd.; ὁ παρ' ὑμῶν ἁρμοστής od vas postavljeni namestnik, οἱ παρὰ Νικίου od N. poslani poslanci, οἱ παρὰ βασιλέως ἄγγελοι kraljevi poslanci, δαπανήσασα τὰ παρ' αὐτῆς potrošila je vse svoje imetje NT, οἱ παρ' αὐτοῦ njegovi sorodniki, rojaki NT, παρ' ἐμαυτοῦ δίδωμι dajem iz lastnega (premoženja); ἐρυσσάμενος φάσγανον παρὰ μηροῦ od boka, παρ' ἀσπίδος ἐξεφαάνθη izpod ščita, τὰ παρ' ἐμοῦ moje mnenje, νόμον θὲς παρ' ἐμοῦ po mojem nasvetu; b) pren. naznanja početnika in izvir kake stvari: α.) pri glagolih: αἰτέομαι, λαμβάνω, δέχομαι, μανθάνω, ἀντιάζω itd. παρά τινος; γίγνομαι παρά τινος izhajam iz česa, παρ' ἐμαυτοῦ ἐννενόηκα iz lastne moči, δεῖ ὑπάρξαι παρ' ὑμῶν z vaše strani; λέγω παρά τινος govorim v čigavem imenu; β.) pri pass. παρά θεῶν δίδοταί τι od bogov se kaj podeli, ὁμολογεῖται παρὰ πάντων vsi soglašajo, τὰ παρὰ σοῦ λεγόμενα tvoje besede; γ.) pri subst. τὰ παρὰ τῶν θεῶν božje zapovedi, τὰ παρὰ Κύρου Kirova naročila, ὁ παρ' ἐμοῦ λόγος moja izjava; τὸ παρ' ἐμοῦ ἀδίκημα od mene storjena krivica; c) poet. ob, pri (= παρά z dat.) παρ' ὑγρῶν ῥεέθρων, παρ' κυανέων πελαγέων. 2. z dat. pri (zlasti pri osebah), poleg, zraven, ob, blizu, οἱ παρ' ἐμοί moji ljudje, τὰ παρ' ἐμοί moj položaj, moje razmere, παρ' ἑαυτῷ doma v svoji hiši, παρ' ἐμαυτῷ γίγνομαι zavem se, pridem k zavesti, okrevam, καταλύω παρά τινι (Tuk. παρά τινα) ostanem (pomudim) se pri kom, οἱ παρ' ἡμῖν ἄνθρωποι tukajšnji ljudje, οἱ παρ' ἑκάστοις προδόται izdajalci v posameznih državah, ἡ παρά τινι δύναμις čete, ki jih ima kdo pri sebi, κρύπτω κακὸν παρ' ὑμῖν prikrijem vam; pos. παρ' ἐμοί, παρ' ἡμῖν po mojem (našem) mnenju, παρὰ Δαρείῳ κριτῇ po Darejevi sodbi, τοὺς παρὰ σφίσι αὐτοῖσι δοκέοντας ὀλβίους εἶναι ki se sami smatrajo za srečne, ὁ παρ' αὑτῷ βίοτος lastno življenje. 3. z acc. a) kraj.: α.) pri glagolih dotikanja (zadenem, ranim): na, ob οὖτα παρ' ὀμφαλόν, βάλε παρ' ὦμον, δησάμενος τελαμῶνι παρὰ σφυρόν; β.) pri glagolih premikanja: tja do, k εἶμι παρ' Ἥφαιστον, φοιτάω παρὰ τὸν Σωκράτη, πέμπω πρέσβεις παρὰ τινα, εἶμι παρὰ νῆας, ἤγαγον παρὰ Κῦρον; γ.) izraža premikanje (razprostiranje) ob čem: ob, poleg, blizu, kraj βῆ δ' ἀκέων παρὰ θῖνα θαλάσσης, Μηλίδα παρ' λίμναν, παρὰ πᾶσαν φιλίαν(sc. γῆν) κομισθήσεται; δ.) mimo (česa) παρὰ τὴν Βαβυλῶνα πάρειμι, παρὰ πόλιν ἄγω, παρὰ σκοπιὴν ἐσσεύοντο; ε.) pri glagolih mirovanja: ob, pri, blizu, k ὁ παρὰ τὸν Ἀχέροντα θεὸς ἀνάσσων; Ἀσία, ἣ παρ' ἁλμυρὰν ἅλα κεῖται, παρὰ τὴν ὁδὸν κρήνη ἦν, παρὰ πόδα takoj; slično ἧσο παρ' αὐτόν usedi se k njemu, ἕζοντο παρ' Ἀτρείδην, λεξάσθων παρὰ τάφρον; b) čas: za, ob, skozi (celo življenje) παρ' ὅλον τὸν βίον, παρὰ πότον med pijačo, παρ' ἦμαρ (ἡμέραν) vsak dan, dan na dan, παρὰ τὴν ζόην v teku življenja, παρὰ πάντα τὸν χρόνον ves ta čas, παρὰ τὸν καιρόν ob svojem (ugodnem) času, παρὰ τὰς μάχας v bitkah, παρ' αὐτὰ τἀδικήματα takoj, ko se je krivica storila, παρὰ τὴν ἐκείνου ἀρχήν za njegove vlade; c) pren. α.) mimo česa, črez kaj, proti, παρὰ δύναμιν črez svoje moči, παρὰ δίκην proti pravici, παρὰ μοῖραν proti usodi, παρὰ τοὺς νόμους proti zakonom, παρὰ τὸ εἰωθός proti navadi, παρὰ γνώμην proti pričakovanju, παρὰ δόξαν drugače nego se je mislilo, παρὰ τὸ βέλτιστον proti dolžnosti, παρὰ τὸ δοκοῦν ἡμῖν proti naši volji, παρὰ τὴν ἀξίαν nezasluženo, brez lastne krivde; β.) v primeri z, pred, nad, ὥστε τὸν Δαρείου στόλον παρὰ τοῦτον (v primeri z) μηδὲν φαίνεσθαι, κατεφρόνησε τοῦ κινδύνου παρὰ τὸ αἰσχρόν τι ὑπομεῖναι v primeri s sramoto = bolj nego sramoto, παρὰ τοὺς ἄλλους bolj nego drugi, παρὰ τὰ ἄλλα ζῷα ὥσπερ θεοὶ βιοτεύουσιν οἱ ἄνθρωποι v primeri z drugimi živalmi; sem spadajo tudi zveze z ἄλλος, ἕτερος in s komparativi: ἄλλα λέγουσιν παρὰ τὴν ἑαυτῶν δόξαν drugače govore nego mislijo, παρὰ ταῦτα πάντα ἕτερόν τι poleg (razen) vsega tega nekaj drugega, μὴ γράφειν παρὰ ταῦθ' ἕτερα ne predlagati temu predlogu nasprotnega, ἔχομέν τι παρὰ ταῦτα ἄλλο λέγειν ali moremo nasproti temu kaj drugega reči? χειμὼν μείζων παρὰ τὴν καθεστηκυῖαν ὥραν hujši mraz nego je bilo v tedanjem letnem času pričakovati; γ.) izraža oddaljenost ali razliko: παρὰ τοσοῦτον ἐγένετο αὐτῷ μὴ περιπεσεῖν τοῖς Ἀθηναίοις tako malo je manjkalo, da ni padel v roke, παρὰ νύκτα ἐγένετο λαβεῖν samo še ena noč, pa bi bil osvojil, παρὰ τοσοῦτον γιγνώσκω tako zelo sem drugega mnenja, παρ' ἐλάχιστον ἦλθε ἀφελέσθαι prav malo je manjkalo, da ni, παρὰ πέντε ναῦς razen petih ladij, παρ' ἓν πάλαισμα ἔδραμε νικᾶν razen borjenja je zmagal (samo v borjenju je bil premagan); sem spadajo tudi zveze: παρ' ὀλίγον ἀπέφυγες (komaj), παρ' οὐδὲν ἄγω, ποιοῦμαι zaničujem, preziram, παρ' ὀλίγον malo cenim, παρὰ πολύ (ὀλίγον) ἐστί velik (majhen) razloček je, παρὰ πολὺ ἡσσάομαι hudo me porazijo, πάντες παρ' ὀλίγους z malimi izjemami vsi; δ.) vzročno: zaradi, vsled, po: παρὰ τὴν ἑαυτοῦ ἀμέλειαν zaradi (po) svoje brezbrižnosti, παρὰ τὴν ἐκείνου ἀργίαν vsled njegove lenobe.
-
παρ-αγγέλλω 1. prinesem sporočilo od koga h komu, sporočam, javljam, naznanjam, raz-, oglašam, oznanjujem. 2. dajem povelje, velim, ukazujem, zapovedujem, παραγγέλλοντός τινος na povelje (poziv); ἐπὶ τὸ δεῖπνον povabim na obed, εἰς τὰ ὅπλα pokličem k orožju. 3. a) ἀρχήν poganjam (potegujem) se za kakšno službo εἴς τι, τί; b) dogovorim se s kom τινί z inf. 4. naročam, (po)učim, opominjam NT, τὰ παραγγελλόμενα povelje, ukaz, naročilo.
-
παρ-άγω I. trans. 1. a) peljem poleg ali mimo česa, (pri)peljem noter εἴσω, vpeljem kam, kličem pred se, pozivljem k sebi; b) o vojaških četah: velim stopiti vštric, razvrstim (postavim) čete vštric εἰς μέτωπον, razvrstim čete na potu v bojni red, razvijem bojno vrsto, παρ' ἀσπίδα velim na levo se razvrstiti, ἐπὶ φάλαγγος velim postaviti se v bojni red tako, da prva enomotija ostane, ostale pa se razvrste druga ob drugi na njeni levi strani, εἰς τὰ πλάγια postavim čete sovražniku v bok; c) τινὰ ἐν θριάμβῳ peljem koga poleg sebe v zmagoslavnem izprevodu. 2. odklonim, odvračam, odpeljujem, odvajam; κάλυμμα odmikam, odstranjujem a) izpreminjam, zavijam μοίρας, νόμους; b) zavajam (na stranska pota), zapeljujem ἔς τι, μισθοῖσιν podkupim, varam; pass. dam se zapeljati, ὑπό τινος od koga, τινί s čim; c) izvajam (besedo). II. intr. in med. NT 1. grem mimo, grem naprej, minevam, prehajam, izginjam. 2. napotim se kam.
-
παρ-αΐσσω ep. [aor. παρήιξα] dirjam, hitim mimo koga τινά, k čemu ἐπί τι.
-
παρα-καλέω 1. kličem (na svojo stran), vabim, pozovem (na pomoč). 2. a) prosim, opominjam, nagovarjam k čemu, svarim, izpodbujam, (za)netim, vnemam φλόγα; b) NT tolažim, utrjujem.
-
παρα-πλέω, ep. ion. παρα-πλώω [gl. πλέω, aor. παρέπλων, pf. παραπέπλωκα] 1. plovem ob obali, plovem mimo česa. 2. prijadram, priplovem kam, pristanem k bregu.
-
παρα-σκευάζω [ion. plpf. pass. παρεσκευάδατο, adi. verb. παρασκευαστέον] 1. act. a) pripravim, priredim, napravim, doženem, dokončam, uredim τί, τί τινι kaj za koga, εἴς τι, ἐπί τι; pos. α.) oskrbim, oborožim, opremim τί τινι; β.) priskrbim, dam, podelim komu kaj τινί τι; γ.) z dvojnim accus. naredim koga za kaj τὸ σῶμα βέλτιον, τινὰ εὐσεβέστερον; δ.) z acc. c. inf., ὅπως itd. delam nato, skrbim za to, da, storim, učinim da, τὰ παρεσκευασμένα priprave, οἱ παρεσκευασμένοι urejena vojska; b) napravljam koga sposobnega za kaj, naščuvam, izpodbujam τινὰ εἴς τι, παρασκευασμένος pripravljen, voljan, odločen. 2. med. a) pripravim, priredim, oborožim, oskrbim kaj sebi, τὴν γνώμην pripravim se; b) dam si kaj narediti ὅπλα εἰς πόλεμον; c) pripravim se k čemu, oborožim se, τὰ ἐμαυτοῦ izvršujem svoje priprave; trudim se, nameravam kaj εἰς, πρός τι, ὅπως, ὥστε. ὡς s pt. fut.: ὡς ἀπιών pripravljam se na odhod, ὡς μάχης ἐσομένης, οἴκαδε pripravljam se na povratek, domov.
-
παρα-τάσσω, at. -ττω 1. act. in pass. postavljam (razvrščam) drugega poleg drugega, postavljam (poleg koga) v bojni red τὸ στράτευμα, τὴν στρατιὰν πρὸς τὸ τεῖχος, παρὰ τὸ Λύκειον ob; z inf. τοὺς φρουροὺς παρέταξα φυλάττειν τὸ τεῖχος s poveljem, da naj stražijo zid. 2. med. a) postavljam se v bojni red, grem v boj, bojujem se; b) postavljam zase, svoje čete (ladje), παρετάξαντο ἀλλήλοις postavili so se drug proti drugemu v bojni red, παραταξάμενος in παρατεταγμένος v bojnem redu, za boj pripravljen; c) pripravljam se k čemu πρὸς τὸ ἀποκρίνεσθαι.
-
παρα-τείνω (gl. τείνω) 1. act. trans. a) raztegujem, razpenjam (poleg česa), kopljem, napravljam (poleg, ob) χάρακα, ἔλυτρον, pritrdim κεραίαν; b) zadržujem, mučim z zadrževanjem (Ksen. Kir. 1, 3, 11); podaljšam λόγους NT. 2. intr. in pass. a) raztegujem se, razprostiram se, ležim, segam do διά τινος, μέχρι τινός, z acc. τὰ πρὸς τὴν ἑσπέρην φέροντα ὁ Καύκασος παρατείνει na zapadni strani se razprostira K.; b) vzdržim se, vztrajam do konca πολιορκία εἰς τοὔσχατον; c) utrudim se, sem utrujen μακρὸν ὁδὸν πορευθείς; λιμῷ παρατείνομαι umiram lakote.
-
παρ-εισδέχομαι d. m. poet. privzamem, sprejmem koga k sebi kot nadležno breme τινὰ φόρτον.
-
παρ-έλκω, παρ-ελκύω [gl. ἕλκω, ep. ion. brez augm.] 1. act. a) trans. α.) vlečem zraven (ob, na strani), vlečem(spravim) v (na) stran, vlečem za seboj; β.) zavlačujem (boj); b) intr. α.) obotavljam se, odlašam; β.) o reki: tečem mimo. 2. med. (skrivaj) vlečem k sebi, zvijačno si kaj pridobivam, spravljam v svojo last δῶρα.
-
παρ-έχω, παρ-ίσχω [gl. ἔχω; ep. aor. inf. παρασχέμεν, adi. verb. παρεκτέον] I. act. 1. imam pripravljeno, pri rokah: a) nudim, ponujam, molim, nastavljam σιαγόνα NT, podarjujem, podeljujem, dajem, priskrbujem ἱερήια, δῶρα, σῖτον, τροφήν; ἡσυχίαν mirujem NT, σιγήν molčim, τύχην ustvarim, pripravim srečo; b) izročam, prepuščam τὴν ψυχὴν θεραπεύειν, ἀγωνίζεσθαι bojno polje, λόγον τινί postanem predmet razgovora; c) povzročujem, κόπους delam skrbi NT, dajem povod k čemu, αἴσθησιν vzbujam pozornost, πράγματα delam težave, nadlegujem, ζητήσεις napravljam, ἔρευναν poizvedujem, φόβον pripravljam v strah, strašim; d) kažem, iz-, dokazujem εὔνοιαν, χάριν, φρενὶ χάριν ustrezam; e) naredim koga za kaj γῆν ἄσυλον, τινὰ βέλτιστον, τινὰ ταπεινόν delam ponižnega, ponižujem; f) dam priliko za kaj ἐρωτᾶν. 2. a) ἐμαυτόν kažem se, vedem (obnašam) se, ponujam se, ἐν φανερῷ izkažem se javno, ἄνδρα kažem se vrlega moža, εὐπειθῆ kažem se poslušnega: z inf. dopustim, dovolim; ἐμαυτὸν διαφθαρῆναί τινι pustim, dam se pogubiti (uničiti), τινὶ κρῖναι (εἰς κρίσιν) podvržem se njegovi razsodbi; pron. refl. se včasih izpusti Pl. Prot. 384 a, Her. 9, 17, Sof. Aj. 1145; b) impers. παρέχει τινί nudi se prilika, mogoče je, sme se, παρέχον ker se sme, ker je (bila) prilika (ugoden čas), slično παρασχόν. II. med. 1. ponujam se, dajem iz lastnega (premoženja), iz svoje volje νέας, μάρτυρα pokličem (navedem) za pričo, πᾶσαν προθυμίην kažem komu popolno vdanost, τινὰ ζῶντα nudim komu življenje, τεκμήριον navajam za dokaz, κροκοδείλους imam (v sebi), εὔνοιαν kažem. 2. a) imenujem (naredim) koga (iz svoje srede) za kaj τινὰ ἄρχοντα, ἀρχαιότατον ἔθνος smatramo se za najstarejši narod; b) pridobim (priskrbim) si kaj, naredim (si) za kaj τούτους πιστούς, τοὺς ἄνδρας ἀβλαβεῖς, πειθομένους τοὺς στρατιώτας napravim (si) vojake pokorne. 3. ponujam, nudim, obetam kaj ἀψευδέα μαντήια, τὸ εὐπρεπὲς τῆς δίκης ponudim (predlagam) sodnijsko razsodbo, τίνα ὠφέλειαν παρέξεται ὁμιλία kakšno korist bo donašala?
-
πείθω [Et. lat. fīdus, foedus; fido (iz bheidhō). – Obl. fut. πείσω, aor. ἔπεισα, pf. πέπεικα, pass. pf. πέπεισμαι, aor. ἐπείσθην; med. fut. πείσομαι, pf. 2 act. πέποιθα; ep. impf. πεῖθον, fut. inf. πεισέμεν, aor. 2 πέπιθον, cj. 3 sg. πεπίθῃσι, k temu fut. πεπιθήσω, pf. 2 cj. 1 pl. πεποίθομεν, plpf. πεποίθεα, 1 pl. ἐπέπιθμεν, aor. 2 med. πεπιθόμην, πιθόμην]. I. act. 1. trans. a) prepričam, pregovorim, preverim, uverim, τινά τι koga o čem; τὸ πεῖθον razlog, πείθω ἐμαυτόν prepričan sem, verujem, ταῦτα ἔπειθε to mnenje je zmagalo; b) pregovorim (koga k čemu) τινά τι, pridobim, pripravim koga k čemu, napotim koga, skušam pregovoriti, svetujem z inf., ὡς; πείθων, πείσας s prigovarjanjem, z dobrimi ali prijaznimi besedami (razlogi), τὰ πείθοντα ἐσθίω jem, kar vzbuja tek, φυλάττομαι τὰ πείθοντα varujem se pred izkušnjavo; c) premamim, (pre) varam, zapeljem γυναῖκα, podkupim χρήμασι, δώροις, najmem μισθῷ; d) izprosim, pregovorim s prošnjami, potolažim, pomirim, podpihujem NT; e) vzbudim, razburim θυέλλας. 2. intr. pf. πέποιθα a) sem prepričan, sem uverjen; b) verujem, zaupam, zanašam se, računam na kaj, nadejam se, opiram se na kaj τινί, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινα NT, acc. c. inf. II. pass. in med. 1. dam se pregovoriti (prepričati, pripraviti, preprositi), ὑπό τινος od koga, τί, εἴς τι k čemu, acc. c. inf., ὡς, ὥστε, ὅπως itd. 2. slušam, sem pokoren, pokorim se, γήραι vdam se = potrpežljivo prenašam, δαιτί vdam se želji po obedu, νυκτί sledim vabilu noči, uležem se k počitku, πείθεσθέ μοι ῥαβδοῦχον ἑλέσθαι ubogajte in izvolite. 3. verujem, zaupam τινί, ταῦτ' ἐγώ σοι οὐ πείθομαι tega ti ne verujem; pf. πέπεισμαι prepričan sem, uverjen sem.
-
πελάζω (πέλας) πελάω, vzpor. obl. πλάθω poet. πίλναμαι ep. [fut. πελάσω in πελῶ, aor. ἐπέλασα, pass.pf. πέπλημαι, aor. ἐπελάσθην in ἐπλάθην, med. aor. ἐπελασάμην; ep. aor. (ἐ) πέλασσα, cj. 1 pl. πελάσσομεν, aor. 1 med. opt. 3 pl. πελασαίατο, 3 sg. πλῆτο, aor. pass. 3 pl. πέλασθεν] 1. trans. bližam, približujem, primikam τινά τινι, ἱστὸν ἱστοδόκῃ spustim (postavim) jambor v jambornico, Τρῶας νηυσί pustim, da se Trojanci približajo ladjam, στῆθος θαλάσσῃ uležem se s prsi na morje (da plavam), τινὰ ἐς νῆσον ženem (tiram) na otok (k otoku), ἐν σπήεσσι κτήματα spravim v votline, ὀδύνῃσι peham (spravljam) v bolečine, τινὰ χθονί (οὔδει) mečem (podiram, polagam) na tla; ἔπος ἐρέω ἀδάμαντι πελάσσας(sc. αὐτό) hočem povedati besedo, ki je trda (neizpremenljiva) kakor jeklo. 2. intr. in pass. bližam se, približujem se τινί, τινός, (ἔς) τι; prihajam h komu, pridružujem se, družim se ὅμοιον ὁμοίῳ, χθονί spustim se (padem, zgrudim se) na zemljo.
-
πέμπω [fut. πέμψω, aor. ἔπεμψα, pf. πέπομφα, pass. pf. πέπεμμαι, aor. ἐπέμφθην, fut. πεμφθήσομαι, med. fut. πέμψομαι, aor. ἐπεμψάμην, adi. verb. πεμπτέον, πεμπτός, ep. praes. inf. πεμπέμεν(αι), aor. med. opt. 3 pl. πεμψαίατο, ion. impf. iter. πέμπεσκε] I. act. 1. a) (od)pošiljam, τινά (τί) τινι koga (kaj) h komu, πρός, παρά τινα, εἰς κατασκοπήν kot ogleduha, na stražo, ἐπί τινα pošljem po koga, ἐπ' ὕδωρ po vodo, ἐπὶ βοήθειαν po pomoč, ἐπὶ πολέμῳ v vojno, ἐπὶ ξυλλογῇ στρατιωτῶν da naberejo vojake, κατὰ ζήτησιν ἀνδρός da poišče moža; namen se izraža tudi z inf. ali pt.: πέμπω τινὰ φέρειν, ἄγειν, καλοῦντα, ἐροῦντα da nese, prinese, pokliče, pove; πατρὶ τυμβεῦσαι χοάς da nesem na očetov grob pitno daritev; πέμπει με σοὶ φέροντα τάσδ' ἐπιστολὰς φυλάσσειν pošilja me k tebi s tem naročilom, da ga čuvaš; b) pošiljam poslance (povelje), πέμψασιν ἡμῖν ἀντέπεμψεν (Fojb) je odgovoril našim poslancem, πέμπων κελεύω pošljem poslance s poveljem, πέμπουσιν οἱ ἔφοροι ἀπολιπόντα Λάρισαν στρατεύεσθαι efori so poslali poslance s poveljem, da naj zapusti L. in; c) pren. πρὸς αὐλὰν πόδα grem k stanovanju, εἰς Ἀΐδαο umorim, βαιὰν πέμπε λόγων φάμαν tiho mi povej, λέσχην skličem. 2. a) doli pošiljam, naklonim komu kaj κακόν τινι, ἐπί τινι; b) kvišku pošiljam, pustim, da raste, dajem αἶα. 3. a) pošiljam domov, odpuščam ἐς πατρίδα, οἴκαδε, τὸν ξεῖνον; b) izženem γῆς ἄποικον, ἀνάστατον. 4. spremljam, ὁ πέμπων (Ἑρμῆς) ki spremlja, πομπήν spremljam slovesen izprevod, obhajam (bogu na čast) slovesen obhod. II. med. 1. pošiljam po koga πῶς δῆτα σ' ἂν πεμψαίαθ'. 2. pošiljam koga h komu (da ga pripelje k meni) τινὰ ἐπί τινα.
-
περί praep. I. z gen. 1. a) krajevno: okoli, okrog τετάνυστο περὶ σπείους ἡμερίς, περὶ τρόπιος βεβαῶτα ko je sedel okobalo na gredlju; b) pren. pri glagolih μάχομαι, μάρναμαι, ἀμύνομαι, δηιόω, σπουδάζω itd. navaja predmet, za katerega se borimo, katerega branimo, oz. katerega hočemo doseči: o, za, zaradi περὶ νίκης, περὶ τῆς πατρίδος, τρέχω περὶ τρίποδος da bi dobil, μαχήσονται περὶ σεῖο, περὶ πτόλιος μαχήσεται da bi osvojil mesto, ὕφαινον ὥστε περὶ ψυχῆς kot bi šlo za moje življenje, ἀγὼν περὶ ψυχῆς, περὶ τῶν μεγίστων boj za življenje in smrt, ἐρίζεσκον περὶ τόξων tekmovali so v streljanju z lokom; c) pri glagolih μερμηρίζω, φροντίζω, κήδομαι skrbim za koga ali kaj, πένθος φέρω žalujem za kom, φοβέομαι περί τινος bojim se za koga, zaradi česa; slično pri glagolih πέμπω, ἥκω, ἀφικνέομαι περί τινος zastran (zaradi) česa; περὶ συμμαχίας πέμπω zaradi zavezništva, da bi sklenili zavezo, περὶ ὧν ἀφικόμην zaradi česar sem prišel; d) pri glagolih οἶδα, ἀκούω, λέγω, διαλέγομαι, πυνθάνομαι, κρίνω itd. navaja osebo ali stvar, o kateri se vé, sliši, govori, izve, sodi; περὶ νόστου ἤκουσα slišal sem o vrnitvi, πυνθάνομαι περί τινος poprašujem po kom, νόμῳ χράομαι περί τινος postopam s kom po zakonu; e) zastran, glede na, kar se tiče, οὐ θαρσῶ περί τινος v skrbeh sem zastran koga, φρόνιμος περί τινος preudaren glede česa, τὰ περί τινος kar se koga tiče, njegova usoda, τά περὶ τῆς μάχης tek bitke, περὶ τοῦ χρηστηρίου glede na prorokovanje, περὶ πάντων glede vseh stvari, τὰ περὶ τῆς ἀρετῆς kar se tiče kreposti (hrabrosti). 2. črez (nad) kaj, bolj nego, περὶ πάντων τίον nad vse, περὶ πάντων βροτῶν σε αἰνίζομαι bolj kot vse ljudi, γίγνομαι περί ἄλλων prekašam (presegam) druge, νόον περὶ βροτῶν ἐστι; περὶ πολλοῦ (πλείονος, πλείστου) ποιοῦμαι, ἡγέομαί τινα zelo (bolj, najbolj) cenim, περὶ παντὸς ποιοῦμαι cenim nad vse, bolj kot vse drugo, περὶ πάντων nad vse, pred vsem. II. z dat. 1. krajevno (na vprašanje kje?) okrog, na, ob τὰ ψέλια περὶ ταῖς χερσί, ἔχω θώρακα περὶ τοῖς στέρνοις, περὶ τῇσι κεφαλῇσι εἶχον τιάρας (na glavah), κεῖται νεκρὸς περὶ νεκρῷ mrlič ob mrliču, περὶ χροῒ εἵματ' εἶχον, πάρδαλις περὶ δουρὶ πεπαρμένη naboden na kopje = od kopja preboden, ἑλισσομένη περὶ κάπνῳ v dimu; slično pri glagolih premikanju ἔνδυνε περὶ στήθεσσι χιτῶνα, εἵματα ἕσσε περὶ χροΐ, χεῖρας βάλλω περὶ φασγάνῳ položim roko na meč = primem z roko meč. 2. pren. o čuvstvih, ki koga popolnoma prevzamejo: περὶ κῆρι φιλέω iz celega srca (prisrčno) ljubim, ἀπέχθομαι περὶ κῆρι zelo omrzim komu, λύκοι τοῖσίν τε περὶ φρεσὶν ἄσπετος ἀλκή v katerih (srcu) biva neizrečena moč, ἀλύσσοντες περὶ θυμῷ besneči v svojem srcu. 3. pren. izraža brambo ali zaščito pri glagolih μάχομαι, κινδυνεύω, ἀγών ἐστι itd.: za, ὡς τίς τε λέων περὶ οἷσι τέκεσσιν (ἑστήκει) kakor stoji lev okrog svojih mladičev (da bi jih branil), μάχομαι περὶ δαιτί borim se za obed (ki mi ga hoče kdo ugrabiti), κυβεύω περὶ τοῖς φιλτάτοις postavim najdražje v nevarnost. 4. pri glagolih φοβέομαι, δειμαίνω, ὀρρωδῶ itd.: za, zaradi περὶ σφίσι αὐτοῖσι δειμαίνοντες. 5. izraža povod pri glagolih πταίω, σφάλλομαι itd.: po, vsled, ἦν ἀρρωδίη, μὴ περὶ Μαρδονίῳ πταίσῃ ἡ Ἑλλάς bali so se, da ne bi doživela Grecija po M. poraza (da ne bi M. porazil Grecije), ἐδόκει περὶ αὑτῷ καταλυθήσεσθαι zdelo se je, da bo sam po sebi poginil. III. z acc. 1. kraj. (na vprašanje kam? in kje?): okoli, okrog, blizu, v bližini, pri, do, v, περὶ δὲ φρένας ἤλυθ' ἰωή do njih je prišel glas, περὶ φρένας ἤλυθε οἶνος vino mu je stopilo v možgane (ga je omamilo); περὶ νεκρὸν ἤλασαν ἵππους okrog; καθίστημι περὶ βασίλειον postavim okrog palače; περὶ Πελοπόννησον πλέω krožim (z ladjami) ob peloponeški obali, οἰκέω περὶ τὴν θάλασσαν ob (pri) morju, εἰμὶ περὶ Βυζάντιον sem blizu B., περὶ αὑτὰ περιρρεῖ zruši se samo vase, ἡ περὶ Λέσβον ναυμαχία pomorska bitka pri Lezbu, οἱ περὶ αὐτόν njegova okolica, spremstvo, pristaši, vojaki, učenci, οἱ περὶ τὸν Ἀριαῖον A. in njegovi ljudje, περὶ πᾶσαν τὴν Σικελίαν ᾤκουν prebivali so po celi Siciliji, περὶ τοὺς βαρβάρους pri barbarih, χρονίζω περὶ Αἴγυπτον mudim se v Egiptu. 2. pri glagolih: εἰμί, γίγνομαι, διατρίβω, πένομαι, πονέομαι περί τι bavim se s čim, ukvarjam se, trudim se s čim, περὶ δεῖπνον πένοντο pripravljali so obed, περὶ ἄριστον γενόμενος ko se je usedel k zajutreku, οἱ περὶ τὰς τελετάς ki so v misterije posvečeni, οἱ περὶ τὴν τοῦ σώματος τροφήν trgovci z živili. 3. a) čas.: ob, o, περὶ μέσας νύκτας o polnoči, περὶ τὰ Μηδικά ob času perzijskih vojsk, περὶ τούτους τοὺς χρόνους ob tem času, tačas, περὶ τὰς ἡμέρας ἐκείνας one dni; b) pri števnikih: blizu, okoli, do περὶ ἑβδομήκοντα, περὶ ἑπτακοσίους. 4. pren. glede, z ozirom na, nasproti, kar se (koga ali česa) tiče (posebno kadar se govori o ravnanju, obnašanju, mišljenju nasproti komu): τοιοῦτός εἰμι (γίγνομαι) περί τινα tako se obnašam nasproti komu, tako ravnam ž njim, οἷα εἴωθε γίγνεσθαι περὶ τοὺς ὀρφανούς kakor se navadno godi s sirotami, τὰ περὶ Μίλητον γενόμενα kar se je z M. zgodilo, εὐσεβέω περὶ τοὺς θεούς pobožen sem proti bogovom, τοιοῦτος περὶ ἐμέ nasproti meni, ἄδικος, ἀνόσιος περί τινα, ἡ περί τινα ἀρετή usluga, katero smo komu izkazali, ὅ τι πονηρὸν περὶ τὸ σῶμα kar je telesu škodljivo, τὸ πρᾶγμα τὸ περὶ σέ vsa ta stvar, ki tebe zadeva; λέγω περί τι govorim o čem, καινοτομέω περὶ τὰ θεῖα uvajam novotarije v verstvu, τὰ περὶ τὸν Κῦρον vse, kar se tiče Kira, τὰ περὶ τὰς ναῦς brodarstvo, mornarica, τὰ περὶ θεούς bogočastje, τὰ περὶ τὰς τάξεις taktika.