Franja

cedíti passer à travers un filtre (ali une passoire) ; filtrer

sline se mu cede l'eau lui vient à la bouche
cediti se od prijaznosti se confondre en politesses
cediti besede skozi zobe parler entre ses dents

cedíti (-ím)

A) imperf.

1. colare, filtrare

2. secernere

B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
(počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi

cedíti colar; filtrar

cediti se od vljudnosti deshacerse en cumplidos
cediti sline po čem comerse los dedos por a/c
sline se mi cede po tem la boca se me hace un agua por ello

ceinture [sɛ̃tür] féminin pas; obroč (iz kovine)

nu jusqu'à la ceinture do pasu gol
ceinture d'attache navezni pas (pri padalu)
ceinture de chasteté krepostni pas
ceinture hygiénique mesečni vložek (médecine)
ceinture de murailles pas obzidja
ceinture de natation plavalni pas
ceinture de sauvetage rešilni pas
ceinture de soutien, orthopédique ortopedski pas
ceinture de sûreté (aéronautique, automobilisme) varnostni pas
ceinture verte zeleni pas (mesta)
ne pas aller à la ceinture de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen priti, segati
se mettre, se serrer la ceinture (familier) pas si zadrgniti, odreči se čemu
être toujours pendu à la ceinture de quelqu'un (figuré) ne se ganiti od koga

ceja ženski spol obrv; pas oblakov (na nebu); gorski vrh

tener a/c entre ceja y ceja neprestano na nekaj misliti
tener a uno entre ceja y ceja koga v želodcu imeti, jeziti se na koga
arquear las cejas debelo (po)gledati
quemarse las cejas od učenja (skoraj) vid izgubiti
hasta las cejas do skrajnosti

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

cela [sla] pronom to; ono

après cela (familier) nato, na koncu
avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
et avec cela? še kaj (želite)?
avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
comme cela tako; tako tako
comment cela? kako to? je to mogoče?
comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
il est comme cela takšen je pač
c'est (bien) cela tako je
cela ne fait rien nič za to, nič ne de
n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
il y a cinq ans de cela od tega je pet let
il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
pour cela kar se tega tiče
à cela près razen tega
qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!

Celaenae -ārum, f (Κελαιναί) Kelene, mesto v Veliki Frigiji. Po mitičnem izročilu sta tukaj med sabo tekmovala Apolon in Marzia (Marsyas): L., Cu., Lucan., Plin., Stat. Od tod adj. Celaenaeus 3 kelenski: concubinus (= Attis, ki je po mitu rojen v Kelenah) Mart., amores Mart. Kibelina ljubezen do Atisa, buxus Stat. kelenska piščal.

Celenderis: T. in Celendris: Mel. -is, f (Κελένδερις) Kelend(e)ris, mesto v Kilikiji nasproti Cipra. Od tod adj. Celenderītis -idis, f kelenderijska: regio Plin.

celerō -āre -āvī -ātum (celer)

1. trans. hitro delati, storiti, izvršiti (izvrševati), pospešiti: Pl., Lucr., Val. Fl., Sil. idr., c. fugam in silvas, viam, iter, cursus V., oppugnationem T., celerandae victoriae intentior T.

2. intr.: hiteti: Lucr., Cat., Sil., Eutr., quam maximis itineribus c. T., Agrippina agere et celerare statuit T. hitro delati; z inf.: Aus. — Od tod adv. pt. pf. celeranter hitro, brž: Acc. ap. Non.

celinski pridevnik
1. geografija (o površju) ▸ kontinentális, szárazföldi Celinske vode delimo na stoječe in tekoče vode. ▸ A kontinentális vizeket álló- és folyóvizekre osztjuk.
Sopomenke: kontinentalen
Povezane iztočnice: celinska polica, celinska skorja

2. (o delu države ali regije) ▸ szárazföldi, kontinentális Celinski del ZDA meji na severu na Kanado, na jugu pa na Mehiko. ▸ Az USA kontinentális része északon Kanadával, délen pedig Mexikóval határos.
Sopomenke: kontinentalen

3. pogosto v športnem kontekstu (o geopolitičnem območju) ▸ kontinens, kontinentálisPo končanih celinskih prvenstvih je znanih 20 od 24 udeleženk svetovnega košarkarskega prvenstva v Španiji. ▸ A kontinensviadalok után a spanyolországi kosárlabda-világbajnokság 24 résztvevője közül 20 már ismert.Sopomenke: kontinentalen
Povezane iztočnice: celinski pokal

cellārius 3 (cella) kleti se tičoč, shramben: sagina Pl. Od tod subst.

1. cellārius -iī, m kletar, ključar: Pl., Sen. ph., Col., Plin. idr.

2. cellārium -iī, n
a) jedilna shramba: Ambr., Vulg., Cael., Dig.
b) met. zaloga jedil, živil: Lamp., Serv., Cod. Th.

celó adv.

1. perfino, addirittura, finanche:
izvoz je celo večji od lanskega le esportazioni sono perfino aumentate rispetto all'anno scorso

2. (sploh) specialmente, specie:
pomagati bližnjemu, če je v stiski pa še celo aiutare il prossimo, specie se in difficoltà

cēlō -āre -āvī -ātum

1. kriti, zakri(va)ti, skri(va)ti: sol, qui diem promis et celas H. (o sončnem bogu), manibus celasset vultus O., manibus uterum celare volenti O., celatus Satyri imagine O., capillamento celatus Suet., celat se vespere stella Col., celare se a (pred) domino Ulp. (Dig.); occ.
a) zakrivati = v sebi imeti, vsebovati, obsegati: utra magis pisces et echinos aequora celent H., dissimilem celantia sucum H.
b) (po)skriti, skrivati: plerosque ii, qui receperant, celant C., frumentum remotum atque celatum Ci.; z loc.: alia sacra terrae (v zemlji) celavimus L., nec se celare tenebris amplius poterat V.

2. pren.
a) zamolčati, ne povedati komu česa: cupiebam dolorem animi vultu tegere et taciturnitate celare Ci., praecepta canam, celabitur auctor H., paullum sepultae distat inertiae celata virtus H. o kateri se ne govori.
b) prikri(va)ti, tajiti, potajiti, pritajiti, zatajiti (zatajevati), v nevednosti pustiti (puščati): cur celatis sententiam vestram? Ci., inprimis commissa celans N., ingenium res adversae nudare solent, celare secundae H., c. conscios L., crimina sua O., dulci crudelia formā consilia Cat., vitia Plin. iun., annos elegantiā Ph.; z odvisnim vprašanjem: istum... celare, quae scribat, existimo Ci., celans, qua voluntate esset in regem N.; pass.: bene dissimulatus et celatus amor Ter., rex id celatum voluerat Ci., id cum minus diligenter esset celatum N., non est enim celandum N., ne vera eo ipso, quod celarentur, sua sponte magis emanarent L., celati anni Pr. Oseba, ki se ji kaj prikriva itd., stopi v acc.: ne quid dominum celavisse velit Ca., quom istaec flagitia me celavisti et patrem Pl., non te celavi sermonem T. Ampii Ci. ep., ipsae omnia summo opere hos vitae poscaenia celant Lucr., mortem regis in (do) adventum eius omnes celat L., ut tegat hoc celetque viros O.; z odvisnim vprašanjem: iter quo habeat, omnīs celat N.; brez stvarnega obj.: c. senem Ter., filias meas Pl., si veneno (te interemisset), Iovis ille quidem hospitalis numen numquam celare potuisset, homines fortasse celasset Ci.; stvarni obj. opisan z de: de armis, de ferro, de insidiis celare te noluit? Ci., ali z odvisnim vprašanjem: tu celabis homines, quid iis adsit commoditatis et copiae? Ci. V pass.: cum familiariter me in eorum sermonem darem, celabar Ci. so mi stvar prikrivali; stvarni obj. z neutr. pron.: quor (= cur) haec... celata me sunt? Pl., nosne hoc celatos tam diu? Ter., indicabo tibi, quod... inprimis te celatum volebam Ci. ep., id Alcibiades diutius celari non potuit N. tega mu niso mogli zamolčati, hoc unum totā celata (filia) vitā Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: non ego celari possum, quid ferant mihi lenia verba sono Tib.; večinoma z de: non est profecto de illo veneno celata mater Ci. matere niso pustili v nevednosti glede... strupa, credo celatum esse Cassium de Sulla uno Ci. — Od tod
a) subst. pt. pf. cēlātum -ī, n skrivnost: celatûm (= celatorum) indagator Pl., celata omnia pessum dare Pl.
b) adv. pt. pf. cēlātē skrivaj, na skrivnem, tajno: non c. Amm.

Opomba: Star. celassis = celaveris: Pl.

celsus 3, adv. -ē (gl. *cellō¹)

1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

2. pren.
a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)

Celtae -ārum, m Kelti, veliko indoevr. ljudstvo, v širšem pomenu skupina vseh rodov, ki so prebivali pred germanskim navalom v zgornji Italiji od umbrijskega obrežja (Sena Gallica!) proti severu do Donave in Rena, v Galiji, Britaniji in delu Hispanije; pri Rimljanih v ožjem pomenu rodovi srednje in južne Galije: C., L. idr. Od tod

1. adj. Celticus 3 keltski =
a) srednje- in južnogalski: Gallia, spolia Plin., spica Plin. Val., nardus Plin. Val. = subst. celtica -ae, f: Th., Prisc., Plin. Val.
b) gornjeitalski: rura Sil.
c) Celtica gēns keltsko v današnji španski Galiciji: Mel., tam prōmunturium Celticum Keltsko predgorje: Mel., Plin.

2. subst.
a) Celtica -ae, f (sc. terra) Keltsko (ozemlje) α) v Hispaniji: Plin. β) visoko na severu ob Belem morju: Plin.
b) Celticī -ōrum, m (sc. populi, Κελτικοί) Keltiki = Celtica gens: Mel., Plin.
c) Celticum -ī, n (sc. nomen ali imperium, τὸ Κελτικόν) Keltsko = skupina keltskih rodov v Galiji, keltska vladavina: L.

Celtibērī -ōrum, m Keltiberi, ljudstvo v severni in srednji Hispaniji, nastalo po mešanju prvotnih Iberov s priseljenimi Kelti: Ci., Val. Max., Plin. (prim.: Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan.); sg. Celtibēr -ērī, m Keltiber: Cat. Od tod adj. Celtibēr -ēra -ērum keltiberski: Val. Max., Mart. = Celtibēricus 3: L., Val. Max., Plin.; subst. Celtibēria -ae, f Keltiberija, keltiberska dežela južno od zgornjega Ibera, ki je obsegala današnjo Aragonijo, Navarro, Kastilijo y León in Kastilijo la Mancho: Ci., C., Cat. idr.

céna price; cost; (vrednost) value; (kura) rate

za céno od at the price of
za nobeno céno (figurativno) not at any price, not for all the world, not for anything, not on any account, not for worlds
za vsako céno at any price (ali cost)
za smešno céno (figurativno) for a (mere) song
po lastni céni at cost price
po znižani céni at a reduced price
za polovično céno (at) half-price
po najnižjih cénh (žargon) at cutthroat prices
enotna (nizka, stalna, visoka, zadnja, maksimirana) céna single (low, firm ali stable, high, reserve, controlled) price
nabavna (prodajna, tovarniška, uradna) céna purchase (selling, factory ali ex works, official) price
polovična céna half (the) price
pretirana céna exorbitant (ali extravagant ali unreasonable ali fancy) price
zmerna céna moderate (reasonable, fair) price
brezobvezna céna provisional price
slepa céna cut price, ZDA cutrate price
tržna céna market (ali current) price
trdne céne (brez popusta) fixed prices (no discount allowed)
naraščajoče céne soaring prices
nedostopne, previsoke céne prohibitive prices
rastoče (padajoče) céne rising (falling) prices
najnižja céna the lowest price, floor price, bottom price, ZDA rock-bottom price
realne céne fair prices
dnevna céna current price
porast, dvig cen rise in prices; price increase (s), price rise (s)
padec cen fall in prices, (nenaden) price slump
znižanje cen reduction (ali cutting) of prices, price cuts
zvišanje cen rise in prices, price rise, increase in prices, price increase
kontrola cen price control
listek z označeno céno price mark, price-tag
céne se dvigajo prices are on the rise
zvišati, dvigniti céne to raise prices
pognati céne kvišku to push up prices, to inflate prices
določiti céne to fix prices
prodajati pod céno to sell for less than the market value, to undersell
céne padajo prices are falling ali dropping, (naglo) there is a price slump
pogajati se za céno to bargain
céne se gibljejo od... do... prices range from... to...
zahtevati previsoko céno od koga to overcharge someone
potisniti céne navzdol to force prices down
znižati céne to lower (ali to cut down ali to reduce) the prices
znižati céno za 20 penijev pri funtu to cut the price by 20 pence (20 p.) a lb.
sprostiti (odmrzniti) céne to unfreeze prices
navi(jati) céne to force up prices
znižati céne z intervencijo države to force down prices

céna precio m

kupna, prodajna cena precio de compra, de venta
po ceni od al precio de
za vsako ceno a cualquier precio, fig a toda costa, cueste lo que cueste
za nobeno ceno a ningún precio; fig por nada, de ningún modo
najnižja (zadnja) cena mínimo precio posible
zadnja cena último precio
dogovorjena, sedanja, sprejemljiva, stalna cena precio convenido, actual, aceptable, fijo
zmerna, znižana, ugodna, pretirana cena precio módico ali razonable, reducido, ventajoso, excesivo ali exorbitante
enotna, nedosegljiva, predpisana, prosta, stabilna, nedostopna cena precio único ali unificado, inasequible, prescrito, libre, estable, prohibitivo
pavšalna, smešna ali slepa cena precio en junto (ali a destajo), irrisorio
cena na drobno precio al pormenor
za majhno ceno (poceni) a bajo precio
po najnižji ceni al precio ínfimo
za polovično ceno a mitad de precio
blokiranje, formiranje, gibanje cen blocaje m, formación f, movimiento m de los precios
dogovor o cenah acuerdo m sobre los precios
fluktuacija, nihanje, reguliranje cen fluctuación f, oscilación f, regulación f de precios
navijanje, zvišanje (dvig), znižanje, kontrola cen aumento m arbitrario, aumento m (alza f ali subida f), reducción f, control m de precios
stabiliziranje, stabilnost cen estabilización f, estabilidad f de precios
ustavitev, zamrznjenje cen inmovilización f, congelación f de precios
nenaden padec cen baja f (ali caída f) brusca de precios
indeks, lestvica, razpon, raven cen índice m, escala f, margen m, nivel m de precios
biti vreden svoje cene valer lo que cuesta
dogovoriti se za ceno convenir un precio
določiti ceno fijar un precio
imeti visoko ceno tener alto precio
označiti cene marcar los precios
cene padajo, rastejo los precios bajan, suben
prodati pod ceno vender perdiendo, malvender
popustiti v ceni rebajar el precio
vprašati po ceni, za ceno preguntar el precio
zahtevati (neko) ceno pedir un precio
znižati, zvišati cene reducir (ali bajar), aumentar los precios
cene se še kar naprej dvigajo los precios siguen subiendo

cēna -ae, f (prim. st.lat. cesnas = sab. scensas = lat. cena, osk. kerssnaís = lat. cenis, umbr. sesna = lat. cenam, lat. carō, cortex, scortum, gr. κείρω strižem) pravzaprav „razrezovanje mesa in jedi“, od tod

1. kosilo, glavni obed Rimljanov okoli devete dnevne ure (med 3. in 4. uro popoldne), occ. pojedina, gosti: cenam apparare Ter., aliquem ad cenam invitare Ci., in cenam isti dabat apud villam Ci., sic cena ei coquebatur N., tempus cenae Sen. ph., cenae tempore Suet., c. lauta, sumptuosa Ci., magna H., luxuriosa Sen. rh., auguralis Ci., nuptialis Pl., Suet., in cenis grandibus Q., c. abundantissima Suet., pura Eccl. postna jed, post, post cenam Ci., Q., inter cenam Ci., super cenam Suet. = per cenam Suet. = in cena Cels. pri obedu, pri mizi; preg.: cenā comesā venire Varr. = prepozno, cenam rapere de rogo Cat. (o lačnih ljudeh).

2. met.
a) posamezna samostojna jed v okviru celega obeda ali pojedine: c. prima, altera, tertia Mart.
b) jedilnica Plin. (XII, 1, 5).
c) obedna družba, omizje: ingens cena sedet Iuv.