Franja

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

perfide [pɛrfid] adjectif nezvest, verolomen, izdajalski; zahrbten, zavraten; potuhnjen, varljiv, goljufiv

de perfides promesses varljive obljube
fleuve masculin perfide zahrbtna, potuhnjena reka

Permēssus -ī, m (Περμησσός) Permés, bojotska reka, izvirajoča na Helikonu; njen vir je bil posvečen Muzam: V. Od tod adj. Permēssius 3 perméški: fons Aganippaea Permessius educat unda Cl. Subst. Permēssis -idis, f (Περμησσίς) Permésida, perméški vir: Mart.

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

Phlegethōn -ontis, m (gr. φλεγέϑων goreč) Flegetónt, goreča reka v podzemlju: V., Stat. — Od tod adj.

1. Phlegethontis -idis, f flegetóntska: lympha, unda O.

2. Phlegethontēus 3 flegetóntski: ripa Cl., undae Aug.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Pinarus -ī, m (Πίναρος) Pínar, reka pri Isu v Kilikiji (danes Deli Çayi): Cu.

Pisaurus -ī, m Pizáver, reka v Umbriji blizu Pizavra (zdaj Foglia): Cat., Plin.

plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
plovna smer rombo
plovna pot via di navigazione
reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
strojn. plovni žerjav gru galleggiante
navt. plovno znamenje meda

podzémeljski subterranean; underground

podzémeljski, jamski človek caveman, troglodyte, arhaično subterranean
podzémeljski ogenj (gorenje plina) underground fire
podzémeljska reka subterranean river
podzémeljska tehnična dela, gradnja underground engineering
podzémeljska (talna) voda underground water
podzémeljska železnica underground (VB railway, ZDA railroad), (londonska) underground, pogovorno tube, (leningradska, moskovska, pariška) metro

pohleven pridevnik
1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadóDelavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezesČeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.

poissonneux, euse [-sɔnö, z] adjectif bogat z ribami

rivière féminin poissonneuse rib polna reka

polluer [pɔlüe] verbe transitif onesnažiti (une rivière reko), umazati; figuré oskruniti

eaux féminin pluriel polluées onesnažene vode
les gaz polluent l'atmosphère des villes plini onesnažujejo ozračje v mestih
rivière féminin polluée par les déchets industriels od industrijskih odpadkov onesnažena reka
polluer une église, un temple oskruniti cerkev, svetišče
air masculin pollué onesnažen zrak

pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)

1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.

2. occ.
a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m

1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.

2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin.

popláviti (-im) | poplávljati (-am) perf., imperf., tr., intr. inondare, allagare, sommergere; intr. dilagare:
narasla reka spomladi poplavlja polja il fiume in piena in primavera allaga i campi
rudnik je poplavila voda la miniera è allagata
trg poplavlja pop glasba sul mercato dilaga la musica pop

poplitvéti to become shallow; figurativno to become shallow-minded

zaradi suše je reka poplitvela the river is shallow because of the drought

posušíti to dry (up); (z dimom) to smoke, (meso, na zraku) to dry-cure

posušíti se to dry up; (rastlina) to shrivel (up), to wither; (vir, studenec) to dry up, to run dry
reka se je posušila the river has run dry
cesta se je posušila the road is dry

pōvero

A) agg.

1. reven, ubog:
povero in canna, come Giobbe reven kot cerkvena miš
alla povera revno, kot reveži

2. siromašen; beden; skromen:
fiume povero d'acqua reka, siromašna z vodo
lingua povera reven jezik
in parole povere preprosto povedano

3. (ki vzbuja sočutje) ubog, revček:
un povero gobbo ubog grbavec
un povero uomo (poveruomo) ubožec
un povero diavolo, un povero Cristo pren. pog. siromak, nesrečnež
povero me! te! lui! gorje meni! tebi! njemu!

4. pog. pokojen:
la povera nonna lo diceva sempre pokojna babica je to venomer pravila

5. umet.
arte povera ○

B) m (f -ra) revež, siromak; ekst. berač, beračica:
ricovero, ospizio per i poveri ubožnica

pozab|a ženski spol (-e …) das Vergessen, die Vergessenheit (biti Seinsvergessenheit)
reka pozabe der Strom des Vergessens
iztrgati pozabi der Vergessenheit entreißen
pasti v pozabo in Vergessenheit geraten

prék

A) adv.

1. oltre:
priti prek andare, passare oltre

2. di là

B) prék prep.

1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

2. di traverso, trasversalmente:
obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

3. per:
reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

7. (za izražanj vmesnega člena) a:
raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere