Franja

nèčist -a -o
1. nesnažen: -a voda, košulja
2. nečist: nečist vazduh, zrak, jezik, ton; -a savjest, savest
3. nepošten: imati s kim -e namjere
4. nečist, bolan: -a krv
5. -i duh nečisti duh

nemíren (notranje) inquiet, anxieux, troublé ; (otrok) remuant, turbulent, tapageur

nemiren duh esprit moški spol remuant
nemirno morje mer ženski spol agitée (ali tourmentée, houleuse)
naš nemiren svet notre monde agité (ali mouvementé, en effervescence)

nepremagljív unvanquishable, insuperable, invincible; unbeatable; (težave) insurmountable

nepremagljív duh invincible spirit

nidoreux, euse [-dɔrö, z] adjectif smrdljiv, nagnit, gnil

haleine féminin nidoreuse smrdljiv duh iz ust

občestven|i [é] (-a, -o) Gemeinschafts- (duh der Gemeinschaftsgeist)

obnubilé, e [-le] adjectif pomračen; zaslepljen

esprit masculin obnubilé pomračen duh

odbijajóč (zoprn) repulsive, repellent, forbidding, loathsome, repugnant

odbijajóč vonj, duh offensive smell
odbijajóč se rebounding (od from), resilient

òdisati -išēm
1. dihati: veoma je umoran, jedva može odisati
2. puščati sapo: pukla svirala te odiše na pukotinu
3. dišati: odisati čime, po čemu; odisati ruzmarinom, mirisom ruža, svježinom, smradom; odisati po truleži odisati; dosadom, melanholijom, bogatstvom, srećom imeti duh po dolgočasju, melanholiji; diši po bogastvu, sreči

okóren gauche, maladroit, (ba)lourd, lourdaud , familiarno godiche, empoté

okoren slog style moški spol gauche (ali lourd, pesant)
okorna stavba édifice moški spol lourd (ali mastoc)
okoren duh esprit moški spol lourd
okorno plesati danser avec raideur
okorno gauchement, maladroitement, lourdement

omračíti assombrir, obscurcir ; figurativno (obraz, čelo) attrister, rembrunir

duh se mu je omračil son esprit est dérangé, il a perdu l'esprit
um se mu je omračil il a perdu la raison, il est devenu fou, il est tombé en démence
omračiti se s'assombrir, s'obscurcir; figurativno s'attrister, se rembrunir

omračíti oscurecer

duh se mu je omračil se ha vuelto loco

opójen enivrant, grisant, capiteux, spiritueux

opojen duh vrtnic parfum enivrant des roses
opojno vino vin capiteux
opojen vonj odeur grisante, parfum grisant
opojne pijače spiritueux moški spol množine, boissons ženski spol množine alcooliques

osvajalsk|i (-a, -o) Eroberungs- (duh der Eroberungsgeist, načrt der Eroberungsplan)

paraclete [pǽrəkli:t] samostalnik
pomočnik, tolažnik

Paraclete sveti duh

parti [parti] masculin odločitev, sklep; korist, ugodnost; ženitna možnost, partija; politique stranka

parti pris vnaprej privzeto mnenje; predsodek
sans parti pris nepristransko
seul parti à prendre edini izhod
parti unique enotna (edina) stranka
esprit masculin de parti strankarski duh, strankarstvo
homme masculin de parti (zagrizen) član stranke
c'est un bon, un beau, un riche parti on, ona je dobra, lepa, bogata partija
de gauche, de droite, ouvrier levičarska, desničarska, delavska stranka
adhérent masculin, membre masculin d'un parti pristaš, član neke stranke
adhérer à un parti pristopiti h kaki stranki
être inscrit au parti biti vpisan v stranki
être de parti pris biti pristranski
c'est un parti pris sklenjeno je
être, se ranger du parti de quelqu'un zavzeti, potegniti se za koga, pridružiti se komu
faire un mauvais parti à quelqu'un grdó jo komu zagosti, ubiti koga
prendre le parti pour quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom, izjaviti se za koga
prendre un parti odločiti se
prendre son parti de quelque chose sprijazniti se s čim
tirer parti de imeti korist od, okoristiti se z

pártijski du parti

partijski duh esprit moški spol de parti
partijska knjižica, značka carte ženski spol, insigne ženski spol du parti
partijski izvršni odbor, program comité moški spol exécutif, programme moški spol du parti
partijski komite, kongres comité moški spol, congrès moški spol du parti
partijska linija, organizacija ligne ženski spol, organisation ženski spol du parti
partijsko vodstvo direction ženski spol du parti

pártijski de partido

partijski duh (vodja, znak ali značka) espíritu m (jefe m, insignia f) de partido
partijska knjižica carnet m de afiliado al partido
partijski kongres (skupščina) congreso m (asamblea f) del partido
partijska organizacija (vodstvo, linija) organización f (jefatura f ali dirección f, línea f) del partido
partijska politika política f del partido (ali de partido ali partidista)
partijski program programa m del partido
izvršni odbor comité m ejecutivo del partido

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

perspicace [-spikas] adjectif bistroviden, bistroumen

esprit masculin perspicace bistroumen duh

per-volvō -ere -volvī -volūtum (per in volvere)

1. (okrog) valjati, (okrog) vleči (vlačiti): aliquem in luto Ter.; pass. (v med. pomenu) (okrog) se valjati: in suo sanguine Ap.; pren.: ut in iis locis pervolvatur animus Ci. da se duh dobro seznani.

2. (zvitek = knjigo, spis) povsem razvi(ja)ti, preb(i)rati: Zmyrnam Cat.