Franja

déplier [deplie] verbe transitif razviti, razganiti, razgrniti

déplier une serviette, une carte routière razgrniti prtiček; karto cest
déplier sa marchandise razstaviti svojo robo
le parachute se déplie pendant le saut padalo se odpre med skokom

déposer [depoze] verbe transitif odložiti, odlagati; sneti; položiti, odstaviti; vložiti; prijaviti (patent); commerce deponirati; vplačati; dati v shrambo; juridique izpovedati, pričati; verbe intransitif tvoriti usedlino

se déposer usesti se
déposer de l'argent (à la banque) vložiti denar (v banki)
déposer les armes položiti orožje
déposer son bilan napovedati konkurz
déposer dans la boite aux lettres vreči v poštni nabiralnik
déposer sa charge odložiti svojo službeno mesto ali funkcijo
déposer quelqu'un de sa charge odstaviti koga z njegovega službenega mesta
déposer d'un fait pričati o neki stvari
déposer en faveur de l'accusé izpovedati v obtoženčevo korist
déposer en nantissement zastaviti
déposer le masque sneti krinko (figuré)
déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un komu kaj pred noge položiti
déposer des parachutistes odvreči padalce
déposer à la poste (pri)nesti na pošto, oddati na pošti
déposer un souverain odstaviti vladarja
déposer sa veste odložiti suknjič
déposer un tableau, des rentures sneti sliko, tapete
déposer quelque chose au vestiaire, à la consigne odložiti kaj v garderobi, oddati kaj v shrambo v garderobo na postaji
défense de déposer des ordures! odlaganje smeti prepovedano!

déposition [-pozisjɔ̃] féminin, politique odstavitev; juridique izpoved, pričanje

déposition de croix (religion) snemanje s križa, objokovanje Kristusa
signer sa déposition (juridique) podpisati svojo izpoved

derecho moški spol pravo; pravica; pravičnost; predpravica, privilegij; davek, carina; prava stran (blaga itd.)

derecho de autor avtorsko pravo
derecho de comercio trgovsko pravo
derecho constitucional ustavno pravo
derecho de consumo potrošnina
derecho criminal kazensko pravo
derecho feudal fevdno pravo
derecho del más fuerte pravica pesti
derecho internacional mednarodno pravo
derecho marítimo pomorsko pravo
derecho mercantil trgovsko pravo
derecho penal kazensko pravo
derecho político državno pravo
derecho de sufragio volilna pravica
con pleno derecho z vso pravico
por vías de derecho po pravu, po postavi
por derecho propio dosmrten
dar derecho a alg. komu prav dati
dar derecho a quejas upravičiti pritožbe
estar en su derecho imeti pravico
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
tener derecho a imeti pravico do
derechos pl dajatve, davki; avtorska prava, tantieme
derechos de aduana carina, carinske pristojbine
derechos de exportación, derechos de salida izvozna carina
derechos de entrada, derechos de importación uvozna carina
derechos de propiedad avtorska prava, tantieme
derechos protectores zaščitne carine
derechos de sello kolkovina
derechos de tránsito tranzitna carina
sujeto a derechos, que paga derechos carini podvržen
adquirir un derecho pridobiti si pravico

derelict¹ [dérilikt] pridevnik
zapuščen; brez gospodarja; zavržen; malomaren

ameriško to be derelict in one's duty zanemarjati svojo dolžnost

dērīvō -āre -āvī -ātum (dē in rīvus)

1. tekočino odvesti (odvajati), kam spelj(ev)ati, izpelj(ev)ati, napelj(ev)ati: Auct. b. Alx., Col., de fluvio aquam sibi Pl., aqua ex flumine derivata C., flumen depressis fossis d. Hirt., derivata in domos flumina Sen. ph., ut sit modus in derivantium (sc. flumina) potestate Sen. ph.

2. pren.
a) kaj odvesti, speljati, odvrniti (odvračati), kam, na (v) kaj obrniti (obračati), na koga zvrniti (zvračati): hoc fonte derivata clades in patriam … fluxit H., d. animum Lucr., responsionem alio Ci., crimen Ci. s sebe odvaliti, partem curae in Asiam, exspectationem largitionis agrariae in agrum Campanum Ci. ep., nihil in domum suam (v svojo korist) Ci., culpam in aliquem Ci., in se omnem iram alicuius d. Ter. nakopati si, (culpa) derivatur in rem Q.
b) gram. besede izvajati, izpeljevati: Q.

desahogar [g/gu] rešiti koga iz stiske

desahogarse odpočiti se, oddahniti se
desahogarse con alg. komu svoje srce odkriti
desahogarse de su dolor dati duška svoji bolečini
desahogarse en cólera svojo jezo stresti (con nad)

desdeñar prezirati, zasramovati

desdeñarse de a/c smatrati nekaj pod svojo častjo

desengañar razočarati; spametovati

desengañarse sprevideti svojo zmoto
desengañarse de ilusiones izgubiti iluzije
¡desengáñese V.! ne vdajajte se iluzijam! sprevidite to!

desfogar [g/gu]

desfogar la cólera en alg. svojo jezo nad kom stresti

déshonorer [dezɔnɔre] verbe transitif onečastiti; osramotiti, spraviti v sramoto; zapeljati, oskruniti (žensko); prisekati, obglaviti (drevo); skaziti (stavbo)

se déshonorer izgubiti čast
déshonorer sa famille spraviti svojo družino v sramoto
il se croirait déshonoré de travailler de ses mains imel bi za sramoto, če bi moral delati s svojimi rokami

desmentir [-ie/i-] na laž postaviti, demantirati, zanikati, ovreči, za napačno proglasiti; ne se skladati, s prave poti kreniti

desmentir su cuna zatajiti svojo dobro vzgojo
desmentir las sospechas odstraniti sum
desmentirse nasprotovati si

destin [dɛstɛ̃] masculin usoda; konec; življenjski potek, življenje

on n'échappe pas à son destin nihče ne uide svoji usodi
il eut un destin tragique tragično je končal
croire en son destin verjeti v svojo usodo, srečo
prédire le destin à quelqu'un prerokovati komu usodo
tournant masculin du destin preobrat v usodi, v življenju

détendre* [detɑ̃drə] verbe transitif sprostiti, popustiti (kaj), zmanjšati napetost, pritisk; iztegniti (nogo); figuré omiliti

se détendre popustiti, izgubiti svojo napetost, sprostiti se; figuré odpočiti se; popraviti se (vreme)
détendre une corde popustiti vrv
détendre une tente podreti šotor
détendre une chambre sneti tapete s sobnih sten
détendre un gaz zmanjšati pritisk plina
détendre son esprit sprostiti se, odpočiti se
le ressort se détend vzmet popusti, se sproži
les rapports se sont détendus napetost v odnosih je popustila

détromper [detrɔ̃pe] verbe transitif dopovedati, dokazati komu, da se moti; odvrniti koga od zmote; figuré komu oči odpreti

se détromper uvideti, spoznati svojo zmoto

deūrō -ere -ūssī -ūstum

1. pož(i)gati, sež(i)gati, zaž(i)gati, popaliti, spaliti: pluteos turrium C., frumenta, agros vicosque L., deusto monte Caelio, deusta parte circi T., d. tres libros Gell., scripta alicuius Min.

2. pren.
a) (o mrazu) osmoditi, pomoriti: arbores … hiems deusserat L., quae propiora sunt mari, aquilone maxime deuruntur Cu.
b) (o kačah) s svojo sapo pokončati: Sen. ph.

devoir² [dəvwar] masculin dolžnost; naloga; šolska naloga

devoir professionnel, conjugal poklicna, zakonska dolžnost
devoir supplémentaire kazenska naloga (v šoli)
devoir d'anglais angleška naloga
homme masculin de devoir človek dolžnosti
sentiment masculin de devoir čut za dolžnost
il est de mon devoir de ... moja dolžnost je, da ...
s'acquitter de ses devoirs opravljati, izvrševati svoje dolžnosti
accomplir, faire, remplir son devoir storiti svojo dolžnost
apprendre son devoir à quelqu'un koga naučiti, kaj se spodobi
faillir, forfaire, manquer à son devoir, trahir son devoir ne izvršiti svoje dolžnosti
je m'en fais un devoir to smatram za svojo dolžnost
se mettre en devoir de ... pripravljati se, nameravati, da ...
négliger ses devoirs zanemarjati svoje dolžnosti
ramener, remettre, ranger quelqu'un à son devoir koga spraviti nazaj na pravo pot
rendre ses devoirs à quelqu'un napraviti formalen obisk
rendre les derniers devoirs à quelqu'un komu poslednjo čast izkazati
rentrer dans le (ali: dans son) devoir zopet se ukloniti, se podrediti

dévotion [devɔsjɔ̃] féminin pobožnost; vdanost; češčenje, kult

la fausse dévotion hlinjena pobožnost, pobožnjaštvo
faire ses dévotions izpolnjevati svoje verske dolžnosti
il a une véritable dévotion pour sa fiancée on naravnost obožuje svojo zaročenko
être à la dévotion de quelqu'un biti komu popolnoma vdan

diciō -ōnis, f (iz dīcere) „pravica govorjenja ali zapovedovanja“, od tod gospostvo, oblast, sodna oblast, sodstvo: Pl., Plin. iun., Sil., Stat., Suet., Gell., quae nationes in eorum regno ac dicione sunt Ci., nationes, quae in amicitiam populi Romani dicionemque essent Ci., sub populi Romani imperium dicionemque cadere Ci., redigere omnes eas civitates in dicionem potestatemque populi Romani Ci., redigere bellicosissimas gentes in dicionem huius imperii Ci., urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., sub illorum dicione atque imperio esse C., postquam res publica in paucorum potentium ius atque dicionem concessit S., qui terras omni dicione tenerent V., late iam tum dicione premebat populos V., suae dicionis regionem facere L. pod svojo oblast spraviti, Rhodiorum dicionis esse L. biti pod sodno oblastjo Rodošanov, rem Nolanam in ius dicionemque dare Poeno L. Puncu podrediti, inde sub Ascanii dicione binominis Alba … fuit O., regionem … dicioni eius adiecit Cu., Tyros mare suae dicionis fecit Cu., se regnumque dicioni eius permittere Vell., gentem suam dicioni nostrae subicere T., omnium ius in dicionem tuam venit Lamp. vseh pravice do prestola so zdaj združene v tebi; šalj.: aures meas … dedo in dicionem tuam Pl. svoja ušesa ti dajem na voljo = zvesto te hočem poslušati.

Opomba: Nom. sg. ni izpričan.

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.