Franja

grud|a ženski spol (-e …)

1. (kepa) der Klumpen
zaobljena gruda der Knollen

2. der Ballen ( agronomija in vrtnarstvokoreninska Wurzelballen)

3. (zemlja) die Scholle, die Erdscholle (tudi geografija); -scholle ( geografijapokrova Deckscholle, poševna Pultscholle)
figurativno rodna gruda die Heimaterde
priklenjenost na grudo zgodovina die Schollenpflicht

grúdast couvert de mottes, (formé) en mottes; raboteux, cahoteux, inégal; grumeleux, contenant des grumeaux

grudasta zemlja terre ženski spol agglutinée en mottes
grudast sladkor sucre moški spol grumeleux

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

hearty¹ [há:ti] pridevnik (heartily prislov)
prisrčen, topel, iskren; zdrav, močen, krepek; živahen, navdušen; obilen, hranljiv; rodoviten (zemlja); zdrav, dober (tek)

hearty dislike velik odpor do
a hearty eater dober jedec
hearty meal obilen obrok hrane
hearty soil rodovitna prst, zemlja

high¹ [hái] pridevnik
visok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet (a high Tory)
napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)
pogovorno natrkan
sleng omamljen (od mamila)

ameriško, sleng high on nor na kaj
of high birth plemenitega rodu, visokega rodu
high complexion zardel obraz
britanska angleščina higher school certificate abiturientsko spričevalo
high day beli dan, prazničen dan
high and dry figurativno osamljen, zapuščen; navtika nasedel, na suhem
to leave s.o. high and dry pustiti koga na cedilu
in high feather dobre volje, opit
to fly a high game visoko letati
in high health pri odličnem zdravju
with a high hand samovoljno, ošabno
to carry things off with a high hand samovoljno, predrzno ravnati
a high kicker lahkoživka
high latitudes pokrajine blizu zemeljskih tečajev
high and low gospoda in raja
land is high zemlja je draga
pogovorno to mount (ali ride) the high horse biti ponosen, biti domišljav
high merit velika zasluga
high and mighty nadut, ošaben
high noon točno opoldne
high praise velika hvala
high politics visoka politika
high period obdobje največje slave (umetnika itd.)
on the high ropes ohol, poln prezira; besen
high speed največja hitrost
high society visoka družba
of high standing visokega stanu, ugleden
high summer visoko poletje
high spirit razigranost, vedrost
in high spirits razigran, pogovorno natrkan, "v rožicah"
high seas razburkano morje
the high seas odprto morje
high time skrajni čas
high wind močan veter
high words ostre besede, prepir
a high old time; ali high jinks imenitna zabava
the Most High bog
sleng how is that for high? to je pa že malo preveč

humoz|en [ó] (-na, -no) humusreich, Humus- (tla der Humusboden, zemlja die Humuserde)

in-cultus 3, adv. in-cultē (in [priv.], colere)

1. neobdelan, negojen: Varr., Q., Sen. ph., genus agrorum propter sterilitatem incultum Ci., civitas in insula incultā sita Ci., deserta via et inculta Ci. nepolikana, neutrjena, i. trames Pr. samotna; subst. inculta -ōrum, n: V., L. neobdelana zemlja, neobdelani kraji, pustinje, inculta itinerum Plin.

2. neokrašen, brez okrasa, nenakičen, neličen: (non) inculte dicere Ci. (ne) brez okrasa, versus inculti H. neizpiljeni; occ.
a) preprost, enostaven: in hac horrida incultaque vita (rustica) Ci., vixit inculte atque horride Ci., inculte agere, agitare S., inculta parsimonia Ci. (enalaga).
b) negojen, nenegovan, podivjan, neurejen, zanemarjen: corpore inculto atque horrido Ci., i. comae O., canities V., homines intonsi et inculti L. podivjani, divji, equus Lucan. brez oprave (tj. brez uzde in podsedlice).

3. metaf. surov, divji, neomikan, neolikan, neotesan, zagoveden: hominem incultum videbant Ci., homo, ut vitā, sic oratione durus incultus, horridus Ci., i. Gaetuli S., mores S., ingenium H.

inexploré, e [-re] adjectif neraziskan

terre féminin inexplorée neraziskana zemlja

interiectus -ūs, m (intericere)

1. metanje, postavljanje med kaj: velut in maceria lapides temerario interiectu poni Ap.

2. metaf.
a) prostorsko: vmesni vstop, vstop (vmes) med … : luna deficit interiectu terrae Ci. če stopi zemlja vmes (med sonce in mesec).
b) časovno: pretek, vmesni čas, vmesno obdobje, medčasje, rok, doba: petito paucorum dierum interiectu T., interiectu noctis T. ko je vmes pretekla noč, i. temporis Aur.

izkopan (-a, -o) ausgegraben
izkopana zemlja der Erdaushub
izkopani material das Baggergut

izsušén dried-up, dry; parched

izsušéna reka dried-up river
izsušéna tla, zemlja parched ground

jagodičevje samostalnik
1. (rastline) ▸ bogyós gyümölcsVeliko kmetij je namreč opuščenih, zemlja je zaraščena, nekdaj donosni nasadi jagodičevja so opusteli. ▸ Nagyon sok gazdaságot ugyanis elhagytak, elgazosodtak a földek, a valamikor jól jövedelmező bogyósgyümölcs-ültetvények megműveletlenek maradtak.
Sopomenke: jagodičje

2. (plodovi) ▸ bogyós gyümölcsökVsak dan zaužijte dva do štiri sadeže ali skodelico jagodičevja. ▸ Naponta fogyasszon el két-három gyümölcsöt vagy egy tál bogyós gyümölcsöt!
Sopomenke: jagodičje

jalov pridevnik
1. (ki ne prinese uspeha) ▸ haszontalan, meddő
2. (neuresničen) ▸ meddő, megvalósulatlan
3. (neosnovan) ▸ üres, mondvacsinált
4. (nesmiseln; brez vrednosti) ▸ hiábavaló, meddő
5. lahko izraža negativen odnos (neploden) ▸ meddő, terméketlen, fogamzásképtelen
6. (nerodoviten) ▸ terméketlen

jálov (-a -o) adj.

1. sterile, infecondo:
jalova ženska donna sterile
jalova zemlja terra infeconda
jalovo seme seme non germinativo

2. pren. sterile, improduttivo, vacuo, vano:
jalova polemika polemica sterile, improduttiva
jalova tolažba magra consolazione
jalov izgovor scusa banale
jalov trud fatica vana
jalove obljube vacue promesse
jalovi načrti castelli in aria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. jalova energija energia
strojn. jalova jermenica puleggia
čeb. jalova matica ape regina sterile
bot. jalov cvet fiore sterile
bot. jalov list foglia
elektr. jalova prevodnost suscettanza
elektr. jalova upornost reattanza

je(c)tisse [žɛ(k)tis] adjectif

terres féminin pluriel je(c)tisses nakopana zemlja
pierres féminin pluriel je(c)tisses kamenje za zidanje

kaktus moški spol (-a …) der Kaktus, die Kaktee; (božični Weihnachtskaktus, listni Blattkaktus, bičkasti Binsenkaktus, velikonočni Osterkaktus)
zemlja za kaktuse die Kakteenerde

kmetijstvo samostalnik
(gospodarska dejavnost) ▸ mezőgazdaságČeprav obdelovalna zemlja pokriva le 1 % Namibije, je skoraj polovica prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. ▸ Namíbiának csupán az 1%-át teszi ki a megművelhető föld, ennek ellenére a lakosság majdnem fele a mezőgazdaságban dolgozik.
Povezane iztočnice: intenzivno kmetijstvo, ekstenzivno kmetijstvo, hribovsko kmetijstvo, trajnostno kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo

kmetovanje samostalnik
(obdelovanje zemlje) ▸ gazdálkodás, földművelés Kmetovanje v Egiptu je bilo odvisno od cikla reke Nil. ▸ Egyiptomban a földművelés a Nílus folyó ciklusain alapult.
Povezane iztočnice: ekološko kmetovanje, sonaravno kmetovanje, konvencionalno kmetovanje, integrirano kmetovanje, biološko kmetovanje, trajnostno kmetovanje, organsko kmetovanje, ekstenzivno kmetovanje, intenzivno kmetovanje

kolektíven (-vna -o) adj. collettivo; della collettività:
kolektivna igra gioco di squadra
kolektivna odgovornost responsabilità collettiva
kolektivna pogodba contratto collettivo di lavoro
kolektivna (splošna)
potrošnja consumo generale
kolektivna zemlja demanio comunale
lingv. kolektivno (skupno)
ime nome collettivo
polit. sistem kolektivne varnosti sistema di sicurezza collettiva

kompostn|i [ó] (-a, -o) agronomija in vrtnarstvo Kompost- (kup der Komposthaufen, zemlja die Komposterde)