Franja

roboratif, ive [rɔbɔratif, iv] adjectif krepilen

remède masculin roboratif krepilno zdravilo

salutaire [salütɛr] adjectif zdravilen, koristen (zdravju)

conseil masculin, lecture féminin salutaire koristen nasvet, koristno čtivo
air masculin salutaire des montagnes zdravilni gorski zrak
remède masculin salutaire dobrodejno zdravilo

schweißtreibend Medizin schweißtreibendes Mittel diaforetikum, zdravilo za znojenje; figurativ Arbeit: hudo naporen

semplice² m
semplici pl. zdravilna zelišča; zdravilo, pripomoček iz zdravilnih zelišč:
giardino dei semplici gojišče zdravilnih zelišč
lettura dei semplici šol. nekoč veda o zdravilnih zeliščih

sicèr de lo contrarío; sí no; otramente

in sicer y eso que, y precisamente; (to se pravi) es decir, o sea, (pri naštevanju) a saber
obleka mi ugaja, a sicer je predraga el traje sí que me gusta, pero es demasiado caro
moram to napraviti, ker sicer ... debo hacerlo, porque sino...
sicer udoben, toda ... cómodo, eso sí, pero...
sicer dolg, a zato zanimiv tan largo como interesante
sicer neprijetno, a učinkovito zdravilo un remedio, repugnante por cierto, pero eficaz
to je novica, in sicer velika es una novedad, y grande

sirpe -is, n (beseda izhaja iz istega vira kot gr. σίλφιον; morda je afr. izvora) bot. = laserpitium jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček, imenovan „vražje govno“ ali „ôžnik“ (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: teque oro et quaeso, si speras tibi hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedikNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti

souverain, e [suvrɛ̃, ɛn] adjectif najvišji, vrhovni; neomejeno vladajoč; suveren; neodvisen; samostojen; figuré nedosežen, vzvišen, vrhunski; juridique nespodbiten

le souverain pontif papež
Etat masculin souverain suverena država
remède masculin souverain zanesljivo zdravilo
Cour féminin souveraine brezprizivno sodišče
une souveraine indifférence skrajna brezbrižnost
habileté féminin souveraine mojstrska spretnost
dans les démocraties, le peuple est souverain v demokraciji je ljudstvo suvereno; masculin, féminin vladar, -ica; suveren; figuré gospodar; masculin angleški zlatnik, sovereign
souverain absolu, constitutionnel absolutni, ustavni vladar

sovereign [sɔ́vrin]

1. samostalnik
(suveren) vladar, monarh; suveren; skupina vodilnih osebnosti; (suverena) država
ekonomija angleški zlatnik (1 funt)

half-sovereign 10 šilingov

2. pridevnik
suveren, najvišji, vrhovni, glavni, kraljevski; neomejen, popoln, neodvisen; dejaven, zelo dober (zlasti zdravilo)

the sovereign good najvišja dobrina
sovereign power neomejena oblast
sovereign States neodvisne države
a sovereign remedy zanesljivo učinkujoče zdravilo

specífičen specific

specífičenna teža (toplota) specific gravity (heat)
specífičenno zdravilo specific
specífičenno prislov specifically

specífičen spécifique

specifična teža (toplota) poids moški spol (chaleur ženski spol) spécifique
specifično zdravilo (medicina) reméde moški spol spécifique, spécifique moški spol, topique moški spol

specífičen específico

specifična teža (toplota) peso m (calor m) específico
specifično (gotovo) zdravilo (medicamento m) específico m

spedire v. tr. (pres. spedisco)

1.
spedire una causa pravo sprožiti postopek
spedire una ricetta farm. pripraviti zdravilo

2. odposlati; odpraviti, odpravljati:
spedire una lettera, un pacco poslati pismo, paket

3. poslati (osebo):
spedire il fattorino in banca poslati kurirja v banko
spedire qcn. all'altro mondo pren. poslati koga na oni svet

spékter (-tra) m

1. fiz. spettro:
absorbcijski spekter spettro d'assorbimento
elektromagnetni spekter spettro elettromagnetico
emisijski spekter spettro di emissione
infrardeči, ultravijolični spekter spettro infrarosso, ultravioletto
sončni spekter spettro solare
zvočni spekter spettro acustico

2. pren. spettro, gamma:
zdravilo širokega spektra farmaco ad ampio spettro di azione

spēttro m

1. fantom, prikazen, duh, strah, privid:
sembrare uno spettro pren. biti kot suha južina

2. pren. strah, strašilo:
lo spettro della guerra strašilo vojne

3. fiz. spekter, spektrum:
spettro acustico zvočni spekter
spettro d'assorbimento absorpcijski spekter
spettro elettromagnetico elektromagnetni spekter
spettro di emissione emisijski spekter
spettro infrarosso, ultravioletto infrardeči, ultravijolični spekter
spettro solare sončni spekter
analisi dello spettro spektralna analiza

4. spekter, obseg delovanja:
farmaco ad ampio spettro di azione farm. zdravilo širokega spektra

5. zool. veliki vampir, nosorožec (Vampyrus spectrum)

src|e¹ [é] srednji spol (srca, srci, srca) anatomija das Herz
medicina razširjeno srce die Herzvergrößerung, die Herzerweiterung
športno srce das Sportlerherz, Sportherz
zamaščeno srce die Herzverfettung, das Fettherz
umetno srce in pljuča die Herz-Lungen-Maschine
… srca Herz-
(bitje Herztöne množina, der Herzschlag, bolezen das Herzleiden, darovalec der Herzspender, delovanje die Herztätigkeit, funkcija die Herzfunktion, insuficienca die Herzinsuffizienz, masaža die Herzmassage, obremenjenost die Herzbeanspruchung, odpoved das Herzversagen, okvara die Herzschädigung, operacija die Herzoperation, poškodba die Herzverletzung, prenehanje bitja der Herzstillstand, presaditev die Herzverpflanzung, die Herztransplantation, razbijanje das Herzklopfen, omaganje die Herzschwäche, motnje v delovanju Herzstörungen množina, naglo utripanje das Herzjagen, trepetanje das Herzflimmern, zbolenje die Herzkrankheit, za krepitev zur Herzstärkung)
medicina zastoj srca in krvnega obtoka der Herz-Kreislaufstillstand
bolan na srcu herzleidend, herzkrank
šum na srcu das Herzgeräusch
operirati srce/na srcu am Herzen operieren
učinkujoč na srce herzwirksam
okoli srca/pri srcu in der Herzgegend
bolečine pri srcu Herzschmerzen množina
zbadanje pri srcu Herzstiche množina, das Herzstechen
proti srcu herzwärts
težave s srcem Herzbeschwerden množina
imeti težave s srcem Herzbeschwerden haben, pogovorno: es mit dem Herzen zu tun haben
v bližini srca herznah
za srce fürs Herz
kapljice za srce Herztropfen množina
krepilen za srce herzstärkend
zdravilo za srce Herzmittel
specialist za srce der Herzspezialist
srce mu je odpovedalo er ist an Herzversagen gestorben
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
X-u razbija srce X hat Herzklopfen

stándarden (-dna -o) adj. standard, standardizzato; usuale, consueto:
standardni izdelki prodotti standard
standardni predpisi norme standard
standardno zdravilo medicinale standard
standardno pohištvo mobilia standard
ekon. standardna deviacija deviazione standard
standardna puška fucile standard
lingv. standardni jezik lingua standard
voj. standardno orožje armamento standard
standardno delo, opravilo lavoro, occupazione usuale

stimulant, e [stimülɑ̃, t] adjectif stimulativen, spodbuden, spodbudljiv; médecine dražeč, poživljajoč; masculin poživilo, dražilo; stimulans, spodbuda

émulation féminin stimulante spodbudno tekmovanje
médicament masculin stimulant poživljajoče zdravilo
l'air marin est stimulant morski zrak je poživljajoč
employer des stimulants jemati poživila

stimulatíven stimulant, vivifiant, fortifiant

stimulativno zdravilo médicament stimulant
morski zrak je stimulativen l'air niarin est stimulant

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.